Miki in Mini Miška, le dva od najbolj ikoničnih junakov Walta Disneya. Disney je Miki Miški sprva posodil kar svoj glas. Disney je leta 1966 umrl zaradi pljučnega raka. Foto: EPA
Miki in Mini Miška, le dva od najbolj ikoničnih junakov Walta Disneya. Disney je Miki Miški sprva posodil kar svoj glas. Disney je leta 1966 umrl zaradi pljučnega raka. Foto: EPA
Gerard Mortier
Gerard Mortier je znan po svojem drznem pristopu k scenskim delom in po močnem zanimanju za opero 20. stoletja. V newyorški Mestni operi je nameraval zamenjati klasični repertoar s sodobnimi deli. Zdaj svoje načrte uresničuje v Kraljevem gledališču v Madridu. Foto: EPA
Philip Glass
Philip Glass velja za enega najvplivnejših skladateljev poznega 20. stoletja. Pisal je klavirska in orkestrska dela, opere, simfonije in filmsko glasbo. Z violino se je srečal pri šestih, s flavto pri osmih letih, vadil je klavir, študiral matematiko, filozofijo in glasbo. Po obisku Indije je v svoje delo začel vnašati vzhodnjaške tehnike. Njegovo glasbo pogosto označujejo s pojmom minimalizma, a sam je to oznako raje zamenjal z oznako "glasba z repetitivnimi strukturami", pozneje pa se je njegovo delo stilistično razvilo v približevanje harmoniji in kontrapunktu. Foto: EPA

Opero je na podlagi romana Petra Stephana Jungka napisal eden najpomembnejših skladateljev poznega 20. stoletja, Philip Glass, nastala pa je v produkciji Angleške narodne opere in Kraljevega gledališča v Madridu. S svojo 24. opero je Glass zaznamoval svojih 75 let.
Zgodba pa je postala problematična že ob svoji knjižni objavi leta 2004. Jungk je namreč zgodbo o poslednjih treh mesecih življenja Walta Disneyja povedal skozi pogled fiktivnega striparja, ki je delal z ikono zabavne industrije in svojega nekdanjega šefa ni videl v najlepši luči. Avtor likov miška Mikija in racmana Jake je prikazan kot egocentrik, obseden s smrtjo, moški, ki je sovražil ženske, bil prepirljiv, ustrahovalen, rasističen, rad pa si je prilastil tudi delo drugih animatorjev in svojih zaposlenih. Med drugim ni okleval, ko je odpustil delavca zaradi "levičarskih" političnih idej.

STAVKA JAVNEGA SEKTORJA

Stavkovne zahteve:

1. Ohranitev delovnih mest v javnem sektorju

2. Pogajanja o masi plač ter o pogojih dela v javnem sektorju za leti 2013 in 2014

3. Utrditev socialne države in ohranitev kakovosti javnih storitev

4. Spoštovanje veljavnih dogovorov in stavkovnih sporazumov

Zaposleni in sodelavci RTV Slovenija se pridružujejo stavki

Začela se je splošna stavka javnega sektorja

Disneyjeva zgodba je tudi zgodba ameriške kulture
A ameriški skladatelj je poudaril, da z opero ni želel diskreditirati Disneyja, saj ga ima sam za vizionarja, ki je gradil mostove med umetnostjo in zabavno industrijo. "Zgodba o zadnjih dneh Walta Disneyja, ameriške ikone in ustvarjalca verjetno najbolj prodornega fantazijskega sveta na našem planetu, je presenetljivo pretresljiva in v nekaterih trenutkih tudi neprijetno vznemirja," je povedal Glass, ki je ob tem izpostavil tudi vzporednico Disneyjevega življenja in ameriške kulture: "Utrip njegovega življenja je utrip ameriške kulture in je, kot vsak drug vidik ameriškega življenja, nepojmljiv, alarmanten in strašljiv," kot je njegove besede zapisala Anita Singh pri The Telegraphu.
A kljub temu – kar verjetno ne preseneča – studii Walta Disneyja operi Popolni Američan ne zaupajo, je za španski dnevnik El Mundo povedal režiser opere, Phelim McDermott.
Selitev iz New Yorka v Madrid
Opera je svetovno premiero doživela 22. januarja v Kraljevem gledališču v Madridu. Delo je Gerard Mortier sicer naročil za newyorško Mestno opero, a še preden je belgijski operni impresarij uradno prevzel njeno vodstvo, si je premislil in januarja 2010 prevzel umetniško vodstvo Kraljevega gledališča v Madridu, s seboj pa odpeljal opero o Waltu Disneyju. V Londonu bo opera uprizorjena junija. K tej nenadni odločitvi ga je prignal premajhen proračun, ki so mu ga ponudili v newyorški Mestni operi in s katerim ne bi mogel uresničiti svojih načrtov. V Madridskem Kraljevem gledališču bo tako v tem letu prikazan še en projekt, za katerega se je Mortier prvotno dogovarjal v newyorški Mestni operi - Mozartova komična opera Così fan tutte, ossia La scuola degli amanti (Takšne so vse, ali Šola za ljubimce), ki jo bo režiral Michael Haneke, januarja 2014 pa z enakim premikom iz New Yorka v Madrid prihaja Brokeback Mountain (Gora Brokeback), zasnovana na kratki zgodbi Annie Proulx, po kateri je bil posnet tudi z oskarjem nagrajeni film.