Strokovna mednarodna žirija je za najboljšo predstavo izbrala Okus tišine vedno odmeva Irene Tomažin. Predstava je dobila tudi nagrado občinstva, so sporočili prireditelji. O najboljši predstavi je odločala strokovna mednarodna žirija v sestavi Paula Caspao, Jana Jevtović in Yvonna Kreuzmannova.

Nagrajenci so ...
Mateja Bučar že 20 let redno preseneča s samosvojimi, konceptualno in vizualno izčiščenimi uprostorjenji plešočih teles. Kot je v utemeljitvi še zapisala žirija, ki so jo sestavljali Sabina Potočki, Pia Brezavšček in Blaž Lukan, gre za umetnico, ki ne podlega diktatu novega in pusti umetniški ideji več emanacij.

Nagrado Ksenije Hribar za koreografijo je prejela Andreja Rauch Podrzavnik. "Efemerne oblike, komaj zaznavni premiki, ki bistveno učinkujejo na človekove-ustvarjalčeve-gledalčeve kognitivne in receptivne sposobnosti, želja ustaviti tok časa (od tod zatekanje v "muzej"), ga oblikovati in hkratna zavest o njegovi mimobežnosti, od katere pa je vendarle mogoče kdaj pa kdaj odkrhniti delec življenja samo zase," tako so žiranti v utemeljitvi označili koreografsko delo Andreje Rauch Podrzavnik.
Med plesalci oziroma performerji so žiranti izbrali Jurija Konjarja. Zanj je po presoji žirantov ples edini mogoči medij, v katerem lahko kot umetnik diha. "Ko ga vidimo plesati, nam postane jasno, da je ples njegov modus vivendi, ki pa ga zaradi vse prej kot idealnih pogojev dela sili v neko drugo vrsto gibanja, v sodobno umetniško nomadstvo od rezidence do rezidence. Nomadstvo ni samo zunanji pogoj, ki ga umetnik sprejme na račun svojega dela, ampak postane produktivni del njegovega pristopa do plesa. To se zgodi na ravni vsebine, denimo v avtorskem solu Za Juliana Mer-Khamisa," med drugim piše v utemeljitvi nagrade.

Nagradi Luki Curku in Tomažu Gromu
Društvo za sodobni ples Slovenije, ki je nagrade podelilo drugič, je razpisalo tudi priznanja za podporne sodelavce pri predstavah. Nagrado Ksenije Hribar tako prejmeta oblikovalec svetlobe Luka Curk in oblikovalec zvoka Tomaž Grom. Curk, vodja odra v Centru kulture Španski borci, je v preteklih dveh letih opazno svetlobno oblikoval več predstav, izvedenih v matični ustanovi. Kot oblikovalec svetlobe se zna Curk kreativno prilagoditi tehničnim možnostim, ki jih ponuja posamezno prizorišče, in z omejenimi sredstvi doseči maksimalne estetske in pomenske učinke, so zapisali v utemeljitvi.
Glasbeni in zvočni inovator Grom je dobro poznan v glasbenih, plesnih, gledaliških in filmskih krogih. Nagrado mu žirija podeljuje za "različne glasbeno-zvočne presežke, povezane s sodobnim plesom". Med drugim za avtorsko glasbo in oblikovanje zvoka v predstavah Huda mravljica in Sokol! ter v performansih Vie Negative, za izvedbo kreativne delavnice Z zvokom o plesu v sodelovanju s Špelo Trošt ter za izvedbo serije glasbeno-plesnih improvizacij Neforma.
Teoretičarka, dramaturginja in kritičarka Jasmina Založnik je "nepogrešljivi sestavni del slovenske plesne scene, ki jo bogati s teoretsko premišljeno in družbeno angažirano pisavo in ji na ta način daje veljavo, ki jo potrebuje in si jo zasluži". Nagradili so še producentko, kuratorko in raziskovalko kulturnih politik Petro Hazabent, ki ima, kot meni žirija, kljub mladosti za seboj bogat opus projektov, pomembnih za razvoj sodobnoplesne in uprizoritvene scene tako v lokalnem kot mednarodnem pogledu.
Nagrada skrbi za nove plesne generacije
Nagrajen je tudi kolektiv plesnih pedagogov Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana (SVŠGL), v katerem so Maja Delak, Mojca Dimec, Nina Fajdiga, Andreja Kopač, Vita Osojnik, Sinja Ožbolt, Špela Repar Lomovšek, Petra Pikalo, Dušan Teropšič, Nataša Tovirac, Tina Valentan, Urška Vohar in ravnatelj šole Alojz Pluško. SVŠGL od leta 1999 dijakom omogoča, da nadarjenost za ples in gledališče razvijajo na temelju strokovno preverjenih in kakovostnih vzgojno-izobraževalnih pristopov, s poudarkom na razvoju individualnih lastnosti. Dijaki pod mentorstvom priznanih plesnih pedagogov dosegajo dobre rezultate, med maturanti šole pa je že kar nekaj vrhunskih plesalcev in mladih koreografov.
Festival je letos na sedmih prizoriščih ponudil 12 plesnih predstav, dvodnevni posvet, posvečen pionirki sodobnega plesa Kseniji Hribar, in druge dogodke. Zadnji dan festivala je denimo potekala odprta diskusija na temo koreografskih praks, na kateri sta sodelovali filozofinja, dramaturginja in teoretičarka Bojana Kunst ter pisateljica in dramaturginja iz Portugalske Paula Caspao.