Odločitev za vnovično kandidaturo je Berger podprl s pojasnilom, da se je zanjo odločil še zlasti zaradi množične podpore prijateljev APT-ja iz Novega mesta in širše. Za kandidaturo pa se je odločil tudi zaradi podpore kolegov, ki spoštujejo posebnost tega najmlajšega slovenskega poklicnega gledališča in njegovo nepodrejenost ustaljenim shemam ter "z veseljem sodelujejo in razvijajo" nove gledališke pristope.

Inovacijski potencial te institucije
Berger je za STA povedal še, da bo nadaljeval zastavljene načrte, inovacijski potencial pa bo gradil predvsem v gledališču za najmlajše in z namenom, da v spored vključijo moderno opero. Sicer pa bo to novomeško gledališče svoj jezik še naprej črpalo iz ideje, da postane vizualni institut in teoretsko-praktični laboratorij, ki bo po besedah Mladena Dolarja "gledališko mislil čas po post-post moderni".

O ATP-ju še v številkah ...
APT je novomeška občina ustanovila leta 2005, od drugega leta obstoja ga vodi dramaturg in režiser Berger. Po podatkih, s katerimi razpolaga to gledališče, so med letoma 2011 in 2016 izvedli 32 lastnih premier, 589 uprizoritev, 16 slavnostnih akademij, dve soareji, šest t. i. informansov in vrsto predavanj. Našteli so nekaj več kot 71.000 obiskovalcev.

APT se skozi čas povezuje tudi z različnimi oblikami festivalov, med drugim tudi z Ex pontom, ki so ga zlasti po letu 2012 utrdili kot uprizoritveni most med Ljubljano in Zagrebom. Še zlasti pomembno pa je redno sodelovanje z zagrebško produkcijsko hišo Eurokaz.

V povezovanju je moč
Predstave obiskuje tudi zagrebško in ljubljansko občinstvo, APT pa se je pri lastni produkciji povezal še s Slovenskim mladinskim gledališčem, Mestnim gledališčem Ljubljanskim, SNG Drama Ljubljana, gledališčem Glej, Zavodom Bunker, Zavodom En Knap ter ljubljanskim Konservatorijem za glasbo.

Sicer pa sta na razpis za ravnatelja APT-ja prispeli dve vlogi, a ena ni izpolnjevala pogojev.