vsak individualni tek za ljubeznijo lahko v trenutku uniči histerična množica. Se torej sploh izplača? Foto: Zavod Bunker
vsak individualni tek za ljubeznijo lahko v trenutku uniči histerična množica. Se torej sploh izplača? Foto: Zavod Bunker
Sergej Eisenstein: Križarka Potemkin
Križarka Potemkin je tako zaradi svoje pretresljive vsebine in sporočila o večno nespremenljivi čloeški naravi kot tudi zaradi izjemne filmske tehnike eden najpogosteje 'citiranih filmov celotne zgodovine filmske umetnosti.

To je naslov performansa, s katerim bodo vizualni umetnik Matjaž Vogrinčič, režiser Matjaž Pograjc, igralci iz plesno-gledališke zasedbe Betontanc in francoska glasbena skupina Ez3kiel sodelovali v projektu Saison Culturelle Europeenne (Evropska kulturna sezona). Gre za projekt, s katerim Francija med svojim polletnim predsedovanjem Evropski uniji v različnih javnih prostorih po Franciji predstavlja kulturo vseh 27 držav članic Evropske unije.

Križarka Potemkin, aktualna tudi 80 let kasneje
Izhodišče slovensko-francoskega performansa je morda najbolj znameniti prizor iz filma Križarka Potemkin ruskega režiserja Sergeja Eisensteina. Gre za prizor pokola prebivalstva na stopnišču, v katerem zaradi krutosti carističnih vojakov umre tudi mati, ki v vozičku potiska svojega otroka. 'Osvobojeni' voziček gre svojo pot, in sicer po stopnicah navzdol in je na nek način simbol nemoči posameznika v vseh množičnih dogodkih. Glavna tema prizora je seveda spraševanje o delovanju posameznika v množici, o nalezljivi histeriji in 'poživaljenju' človeka v množici, prav tako pa tudi vprašanje o smiselnosti večnega teka za ljubezen in življenje.

7.000 igrivih vzmeti in trije igralci
Predstava Marš ljubezni tako na nek način nadaljuje tam, kjer je v svojem četrtem od petih prizorov filma iz leta 1925 končal Eisenstein. Množico bo predstavljalo 7.000 'slinkyjev', igrač v obliki vzmeti, ki se bodo spuščale po konstrukciji velikosti 12 krat 18 metrov. Slinkyji tvorijo eno raven performansa; druga raven je igra v živo (na odru bodo stali Katarina Stegnar, Primož Bezjak in Brako Potočan), tretjo raven pa oblikujejo predhodno posneti prizori. Vse skupaj bo spremljala glasba v živo; skupina Ez3kiel bo posebej za ta performans napisala glasbo, ki se navdihuje v znamenitem filmskem prizoru kot tudi v zvoku slinkyjev.

V Ljubljani si bomo predstavo lahko ogledali 3. in 4. septembra, krst produkcije pa bo 20. avgusta, in sicer na festivalu uličnega gledališča v Aurillacu. Partnerji projekta so zavod Bunker, Francoski institut Charles Nodier in CultureFrance.