"Gledališča imajo namreč pomembno vlogo v družbi in mislimo, da je to prava tema za umetniško obdelavo. V času pandemije in po njej so se v izolaciji sprostile najnižje človeške strasti," pravi direktorica Zagrebškega gledališča mladih Snježana Abramović Milković. Ob tem je navedla podatek, da je bilo samo na Hrvaškem v letu 2021 ubitih 14 žensk, letos že 12. "Tega problema družba na žalost ne rešuje," je opozorila.

Zagrebško gledališče mladih je vodilni partner v projektu Sence pandemije: skriti glasovi, ki nagovarja težavo nasilja nad ženskami v času zaprtja zaradi covida-19. Danes so objavili javni razpis za dramska besedila, na podlagi katerih bo ob koncu projekta nastala gledališka predstava.

Osnovna ideja je bila povezovanje gledaliških institucij v regiji, pravi Snježana Abramović Milković. "Skupaj se želimo ukvarjati s težavo nasilja nad ženskami v obdobju zaprtja javnega življenja v času pandemije, predvsem pa ozaveščati družbo, predvsem mlade, o tej težavi, ki je v porastu," je dejala.

Dvoletni projekt, ki je sofinanciran v sklopu programa Ustvarjalna Evropa, zajema vrsto dejavnosti, med drugim delavnice z mladimi. "Ti ne bodo le dobili vpogled v ustvarjanje gledališke uprizoritve, ampak jih želimo tudi ozavestiti o težavi nasilja nad ženskami in posledično spodbujati strpnost v družbi," je še povedala Snježana Abramović Milković.

Projekt se bo končal s skupno gledališko uprizoritvijo v obliki omnibusa z igralci iz Slovenije, Hrvaške in Srbije ter v režiji Selme Spahić in dramaturgiji Ivane Vuković. Predstavo bodo premierno uprizorili v Beogradu, nato bo na ogled v Mariboru in Zagrebu. Zatem pa načrtujejo gostovanja še po drugih državah.

Na javni razpis, ki je odprt do 18. januarja, vabijo ženske avtorice iz celotne Evrope, da bi tudi tako spodbujali enakost med spoloma. Po besedah umetniškega direktorja Festivala Borštnikovo srečanje Aleša Novaka bodo izbrali tri dramska besedila – eno v slovenščini, eno v hrvaščini in eno v srbščini. "Želimo si čim več kakovostnih besedil, čim več avtoric," pravi.
Izbor bo opravila strokovna komisija mešane sestave, nato sledita razvijanje dramskega koncepta in odrsko ustvarjanje.

Za projekt je iz programa Ustvarjalna Evropa namenjenih 200.000 evrov, kar znaša nekaj manj kot 70.000 evrov za vsakega partnerja.

Borštnikovo srečanje bo s tem prvič v vlogi koproducenta gledališke uprizoritve. V tej smeri se želi festival razvijati tudi v prihodnje, je dejal Novak. K sodelovanju bodo na svoji strani povabili igralce in igralke ansambla Drame Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor.
"Med temeljnimi nalogami Festivala Borštnikovo srečanje so promocija in uveljavljanje slovenske gledališke ustvarjalnosti v tujini, odpiranje v mednarodni prostor, omogočanje izmenjav in večje pretočnosti ustvarjalcev," je povedal Novak. "Ta projekt je izjemen primer dobre prakse tovrstnih dejavnosti. Zato predvidevamo, da se bo to v prihodnje, če bomo le pri tem uspešni, dogajalo še pogosteje."