om".

V Španskih borcih bo nocoj premiera te plesno-gledališke predstave v režiji Matjaža Zupančiča in koreografiji Sinje Ožbolt. Predstava raziskuje paradoks 20. stoletja, po besedah ustvarjalcev časa erupcije novih umetniških praks in iskanja novih tehnologij, po drugi pa najbolj krvavega obdobja v zgodovini človeštva.Predstava se navezuje na temo slovenskega in mednarodnega programa letošnje sezone v Španskih borcih pod imenom Sto let sramote.

"Kjer je bil strah, je bil tudi pogum"
V spremnem besedilu ob predstavi je Zupančič zastavil vprašanje, ali objektivna točka pogleda sploh obstaja ali ni avtentičnost doživljaja v resnici že kontaminirana, še preden se sploh vzpostavi. Hkrati je opomnil, da je strah konstituiral človeka: "Kajti kjer je bil strah, je bil tudi pogum. Zato se osnovno vprašanje ne zdi toliko skrito v tezi o koncu zgodovine; pravo vprašanje se zdi, ali je življenje sploh še mogoče misliti na način utopije. Ali obstaja za to pogum." Zupančič je zapisal tudi paradoks, da gledališča sploh ne moreš vzeti resno, če se hkrati z njim ne igraš. "Vendar dejstvo, de je vse skupaj samo igra, niti malo ne zmanjšuje strahu, da v megli ne boš videl roba; in niti malo ni samoumeven pogum, da kljub temu hodiš naprej," je sklenil svoje razmišljanje.

V predstavi nastopajo plesalci EnKnapGroup - Luke Thomas Dunne, Ida Hellsten, Bence Mezei, Ana Štefanec in Tamas Tuza. V pogovoru za Delo je Zupančič dejal, da je bil prav sestav ključen pri nastanku projekta: "Skupina EnKnapGroup je vrhunska zasedba mednarodnih plesalcev in performerjev, ki ponuja izvrstne produkcijske pogoje za raziskavo novih gledaliških oblik in poetik. Njihova osnova je ples, ki ga ne jemljejo kot nekaj zakodiranega, statičnega, ampak kot scensko prakso, ki širše raziskuje gledališko izraznost."

Pri predstavi 20th Century Fog - Megla stoletja je poleg zavoda En-Knap - režiser je s plesno skupino sodeloval na povabilo umetniškega vodje Iztoka Kovača - sodelovala tudi Slovenska kinoteka. Vanjo so namreč vključili nekaj filmskih odlomkov. Kot je za Delo še povedal Zupančič, so ključni Križarka Potemkin, eden najbolj referenčnih prizorov v filmski zgodovini, Odessa Steps ter sekvenca iz filma Hamlet Laurencea Oliviera.

Vizualno močna scenografija
Sceno sta ustvarila vizualna umetnika Vadim Fiškin in Miran Mohar, ki sta po Zupančičevem opisu "subtilna in vizualno močna scenografa, ki pa scenografije ne mislita na način opreme prostora, temveč skozi njegovo dramaturgijo". Video je oblikoval Luka Umek, za svetlobo in tehnično vodstvo je poskrbel Jaka Šimenc, kostume je zasnoval Valter Kobal z asistentko Katarino Škaper, avtorsko glasbo in oblikovanje zvoka pa podpisuje Vanja Novak.

Ponovitev predstave bo na sporedu v petek, 5. decembra.