Izbor in prepise iz dnevnikov so opravili sodelavci sozaložnikov, Slovenskega gledališkega inštituta (Slogi) in Mladinske knjige: Mihael Glavan, Ksenija Kaučič, Staša Mihelčič, Nela Malečkar in Primož Jesenko, ki je prispeval tudi spremno besedo in opombe, skupaj z Nelo Malečkar pa je knjigo tudi souredil.
Sejem knjiga = dogodek Slovenskih gledaliških založnikov Emanat, Knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), Maske in Slovenskega gledališkega inštituta (Slogi) se začenja danes ob 15.00. V sklopu sejma bodo potekale predstavitve knjig, izbrano literaturo bodo ponudili po znižanih cenah, pripravili pa so tudi koncert zasedbe Lelee in DJ program.
Dokumentarni pogovor z gosti Kristijanom Muckom, Vinkom Möderndorferjem, Nino Skrbinšek in Marušo Oblak, tesnimi sodelavci Alje Tkačev, bo popestrilo branje odlomkov iz dnevnikov. Dogodek bo na sporedu danes ob 17.00.
Alja Tkačev (1934–1991), interpretka z visoko govorno kulturo, pesnica, lutkarica, prevajalka in avtorica dramskih iger, se je v zgodovino slovenskega gledališča, radia in filma zapisala kot "markanten igralski original", so zapisali na spletni strani Slogija. Velja za eno prvih izstopajočih igralk Mladinskega gledališča Ljubljana, bila je članica Lutkovnega gledališča Ljubljana, hkrati pa je bila gonilna sila več gledaliških skupin tudi zunaj institucije.
"Kljub temu da začne uradno igrati leta 1955, v celotni igralski karieri vzpostavi popolnoma moderno percepcijo igre," je o igralki povedal Jesenko.
Samotna pot umetnice
V svoji dnevniški prozi, ki obsega 183 zvezkov, ustvarjala pa jo je med letoma 1962 in 1991, je spregovorila o svobodi, samosti in odnosu družbe do umetnosti in umetnikov zlasti po drugi svetovni vojni. Dnevniške zapise danes hrani rokopisni arhiv Slogija.
Publikacija, ki je izšla trideset let po njeni smrti, je zaokrožena celota vseh plasti njenih dnevnikov. Zajemajo različne sfere od gledaliških peripetij, potovanj v tujini do popolnoma osebnih stvareh, njenega doživljanja sveta, razmerij z moškimi, občutka nezadoščenosti, ne nazadnje seganja za idealom tako profesionalni kot zasebni sferi.
"Zbirka obsega približno deset odstotkov celotnega dnevniškega materiala, ki ga je bilo treba zelo natančno preučiti, prebrati, hkrati pa upoštevati tudi gledališko zgodovinske premene v Sloveniji v času po drugi svetovni vojni," je še povedal Jesenko.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje