Najboljši plesni predstavi sta Eden in Sramota

Društvo za sodobni ples je podelilo tudi nagrade Ksenije Hribar

24. februar 2013 ob 17.19 • Zadnji poseg: 24. februar 2013 ob 20.05 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V Sramoti se avtorica koncepta in koreografije Maja Delak in ustvarjalci ter izvajalci ukvarjajo z vprašanji, kako uprizoriti nekaj tako performativnega, kot je sram, kako govoriti o nečem, kar se izmika besedam, kako nagovoriti občinstvo brez sramotenja. O sramoti pričajo telesa, zvoki, glasba, podobe in besede, predvsem skozi prekrivanja in vrzeli, s premolki, zamiki, prekinitvami, obrati, obotavljanji, podvajanji, odmevi, a v tem se subjekti izmikajo enosmiselni označitvi. Foto: Nada Žgank

V predstavi Eden Mala Kline različne svetove in nasprotja povezuje prek figure klovna. Klovn kot figura svobode in vztrajanja v prostoru vezi med izvajalko in občinstvom je v uprizoritev prinesel svobodo igranja s potencialom, možnostmi, poetičnostjo jezika in menjavanjem perspektiv. Klovn je figura, ki ne obstaja brez pogleda občinstva. Na pladnju nosi svoje srce, nenehno in ne glede na vse se spušča v stik z občinstvom, vedno pripravljen na popoln polom ali popoln uspeh. Klovn je figura svobode in vztrajanja v prostoru vezja med nami, je povedala Mala Kline. Foto: Nada Žgank

Ob koncu 6. slovenske sodobnoplesne platforme Gibanica so nagrado za najboljšo predstavo po izboru občinstva podelili predstavi Eden Male Kline, najboljša predstava po izboru žirije pa je Sramota Maje Delak. Prvič so podelili tudi stanovske nagrade, imenovane po Kseniji Hribar.

V Sramoti se avtorica koncepta in koreografije Maja Delak in ustvarjalci ter izvajalci ukvarjajo z vprašanji, kako uprizoriti nekaj tako performativnega, kot je sram, kako govoriti o nečem, kar se izmika besedam, kako nagovoriti občinstvo brez sramotenja. O sramoti pričajo telesa, zvoki, glasba, podobe in besede, predvsem skozi prekrivanja in vrzeli, s premolki, zamiki, prekinitvami, obrati, obotavljanji, podvajanji, odmevi, a v tem se subjekti izmikajo enosmiselni označitvi. Foto: Nada Žgank

V predstavi Eden Mala Kline različne svetove in nasprotja povezuje prek figure klovna. Klovn kot figura svobode in vztrajanja v prostoru vezi med izvajalko in občinstvom je v uprizoritev prinesel svobodo igranja s potencialom, možnostmi, poetičnostjo jezika in menjavanjem perspektiv. Klovn je figura, ki ne obstaja brez pogleda občinstva. Na pladnju nosi svoje srce, nenehno in ne glede na vse se spušča v stik z občinstvom, vedno pripravljen na popoln polom ali popoln uspeh. Klovn je figura svobode in vztrajanja v prostoru vezja med nami, je povedala Mala Kline. Foto: Nada Žgank

Letošnja Gibanica je obiskovalcem na sedmih prizoriščih v prestolnici od srede do sobote ponudila 11 plesnih predstav, tri okrogle mize, dvodnevno delavnico o odnosu med producenti in umetniki, fotografsko razstavo Mihe Frasa, videoknjižnico Roka Vevarja ter večerno druženje. Uradni program je ponudil osem predstav, ki jih je povezovalo raziskovanje giba in forme, dodatni pa tri predstave, ki sicer niso sledile rdeči niti glavnega programa, vendar pa so po mnenju selektorjev izstopale zaradi drugih kvalitet.
Občinstvo izbralo Eden
Občinstvo je za najboljšo predstavo izbralo predstavo Eden, ki jo je Mala Kline ustvarila v sodelovanju s člani hrvaške avant-rock skupine East Rodeo in zvočnih umetnikov studia Sonolab. V uprizoritvi sooči dva svetova, ki sta vselej sočasno navzoča, kadar se srečata performer in občinstvo; tukaj in zdaj gledališkega srečanja trči ob sfero podob, ki naseljujejo prostore znotraj, zunaj teles in med njimi, hkrati pa s figuro klovna igrivo in humorno sopostavlja nasprotja ter uprizarja paradokse medprostorja. Delo je plesalka razvijala skozi posebno metodo aktivne imaginacije.

Preberite tudi intervju z Malo Kline: Trenutek srečanja tukaj in zdaj želim razpreti v 3D-srečanje

Sramota najboljša po izboru strokovne žirije
Mednarodna žirija, v kateri so bili Zala Dobovšek iz Slovenije, Iva Nerina Sibilai iz Hrvaške in Anita Mathieu iz Francije, pa je nagradila predstavo Sramota Maje Delak. Uprizoritev se ukvarja z vprašanji, kako uprizoriti nekaj tako performativnega, kot je sram, kako govoriti o nečem, kar se izmika besedam, kako nagovoriti občinstvo brez sramotenja. Kot je o predstavi zapisala Tea Hvala, o sramoti pričajo telesa, zvoki, glasba, podobe in besede hkrati. Kar govorijo o subjektih, se razkriva predvsem v prekrivanjih in vrzelih med posameznimi jeziki na način, ki se tako kot subjekti izmika enosmiselni označitvi: s premolki, zamiki, prekinitvami, obrati, obotavljanji, podvajanji, odmevi, saj nikoli nis(m)o povsem ali zgolj tukaj, vedno smo še nekje drugje, kjer lahko za hip verjamemo, da smo nekdo drug, ali sanjarimo, da bi to lahko bili. Ustvarjalci in izvajalci Sramote so: Loup Abramovici, Ingrid Berger Myhre, Maja Delak, Katja Kosi, Luka Prinčič, Maja Smrekar in Irena Tomažin.
Prvo leto nagrad Ksenije Hribar
Društvo za sodobni ples Slovenije (eden izmed pobudnikov in soustanoviteljev Slovenskega plesnega festivala Gibanica, pri katerem sodeluje tudi kot partner in soorganizator programa od prve izdaje plesnega festivala do danes, od leta 2010 pa je tudi izvršni producent Slovenskega plesnega festivala Gibanica) je prvič podelilo tudi stanovske nagrade Društva za sodobni ples, imenovane po slovenski plesni ustvarjalki in pedagoginji Kseniji Hribar. Podelili so 13 nagrad v 11 kategorijah. Nagrade so prejeli Maša Kagao Knez (plesalka), Loup Abramovici (plesalec), skupina plesalk Enya Belak, Veronika Valdes, Jerca Rožnik Novak in Maša Hawlina (perspektivne plesalke), Matija Ferlin (koreograf), Mala Kline (koreografinja), tandem Teja Reba in Leja Jurišić (perspektivni koreografinji), Petra Veber (oblikovalka scene na področju sodobnega plesa), Luka Prinčič (oblikovalec zvoka na področju sodobnega plesa), Igor Remeta (oblikovalec svetlobe na področju sodobnega plesa), Samo Selimović (perspektivni plesni producent), Žiga Predan (producent na področju sodobnega plesa), Pia Brezavšček (kritičarka na področju sodobnega plesa) in Jasna Knez (življenjsko delo).