V Trstu rojena sopranistka slovensko-italijanskega rodu je po njegovih besedah ne le v Mariboru, ampak tudi v svetu pustila neizbrisen pečat. "Spominjali se je bomo kot izjemne interpretke, navdihujoče pedagoginje in dolgoletne srčne sodelavke mariborske operne hiše," je dejal. V dolgi karieri je oblikovala skoraj vse lirične, koloraturne in dramske vloge standardnega opernega repertoarja. Njen nabor je obsegal več kot 60 vlog iz italijanskega, francoskega, nemškega in slovanskega klasičnega repertoarja.

Umetnica, ki je vedno znala poiskati nekaj lepega
O izjemnosti njenega opusa so na žalni seji spregovorili tudi njeni nekdanji učenci, ki so danes sami uspešni operni pevci. Poudarili so njen prispevek ne le v strokovnem, ampak tudi splošnem, življenjskem smislu. "Naučila nas je jokati, se smejati, živeti, nositi breme poslanstva opernega umetnika. Predvsem pa nas je naučila boriti se in nikoli vreči puško v koruzo," je povedal tenorist Janez Lotrič.

"Naučila nas je perfekcionizma v vsaki vlogi in na vsakem nastopu," je dejala sopranistka Milena Morača. "Pa tudi veliko življenjskih stvari, na primer, kako vedno in povsod poiskati nekaj lepega." Po besedah sopranistke Vlatke Oršanič je bila vedno vedrega duha in to vedrino je delila.

Ondina Otta Klasinc je študij petja končala v Trstu pri profesorjih Luigiju Toffoli in Valdu Medicusu, po zmagi na prvem povojnem tekmovanju pevcev v Trstu pa je leta 1946 prejela ponudbo za svoj prvi angažma v opernem gledališču v Ljubljani. Debitirala je z vlogo Rozine v Rossinijevem Seviljskem brivcu.

Pozneje je odšla v Milano, od leta 1951 pa je kot svobodna umetnica gostovala domala po vsem svetu. Zmagovala je na številnih mednarodnih tekmovanjih, leta 1953 celo na tekmovanju pesmi in popevk v Benetkah, kjer je prejela zlatega beneškega leva. Na Štajersko jo je odnesla predvsem ljubezen do dramskega igralca Janeza Klasinca. Od leta 1958 do 1972 je bila prvakinja mariborske opere, nato pa se je posvetila pedagoškemu delu. Po njej se imenuje tudi mednarodno tekmovanje mladih opernih pevcev, ki od leta 1999 poteka v Mariboru.

Red za zasluge za prispevek k slovenski kulturi
Za svoje delo je bila tako doma kot na tujem večkrat nagrajena. Med drugim je prejela nagrado Prešernovega sklada leta 1967 ter leta 2011 najvišje slovensko stanovsko priznanje na področju glasbene umetnosti - Betettovo nagrado. Leta 2005 jo je takratni predsednik republike Janez Drnovšek odlikoval z zlatim redom za zasluge za življenjsko delo, vrhunske operne dosežke in prispevek k slovenski kulturi.

Ondina Otta Klasinc je umrla pretekli torek v Mariboru, stara 91 let.