Informans z naslovom Severni red AČ::EL bodo nocoj ob 22.00 uprizorili v telovadnici Šolskega centra Ljubljana na Aškerčevi ulici, se pravi prav tam, kjer je bila med 15. in 25. avgustom leta 1924 na ogled Černigojeva razstava. Umetnik jo je postavil po vrnitvi iz znamenite avantgardne šole Bauhaus – razstavil je predvsem konstrukcije, kontrareliefe in maketne osnutke arhitekture.

Po besedah atraktorja informansa Dragana Živadinova je razstava takrat vzpostavila vse temeljne težave, ki so bile aktualne šele kasneje. Šlo je za vprašanja stilne formacije. "Govorimo lahko o umetnostni revoluciji, a ne o revolucionarni umetnosti," pravi.

Tokratni gledališki informans po besedah Živadinova ni zamišljen v obliki razstave. Naslov Severni red AČ::EL se navezuje na kratice konstruktivistov Avgusta Černigoja in Ela Lisickija. Projekt v središče postavlja Černigojevo konstrukcijo L, ki jo je posvetil svojemu kolegu Lisickiju, ter konstrukcijo slednjega, ki je poimenovana radijski napovedovalec. Informans naj bi prispeval k spominu in opominu, kjer se je "začela modernost". Kot pravi Živadinov, sta bila tako Černigoj kot Lisickij na začetku 20. stoletja "na istem valu velike avantgardistične spremembe".

Razstava razburi Izidorja Cankarja
Gledališki informans se bo spomnil tudi zaprepaščene reakcije Izidorja Cankarja na razstavo. V ospredju spora je bilo po besedah Živadinova prav vprašanje, kaj je in kaj ni umetnost. Kot je opisal Živadinov, naj bi Cankar na razstavi po navedbah prvič doživel velik šok. V močnem odzivu je skoraj začel suvati konstrukcije s podstavkov. Na srečo te meje ni prestopil, je pa vpil na Černigoja, da to, kar je razstavljeno, ni nobena umetnost.

V informansu bodo kot igralci nastopili Ivan Lotrič, Mak Tepšič, Mila Peršin, Bojan Mežnaršič in Timotej Novaković. Kaskaderji v informansu so Filip Kržišnik, Blaž Slanič, Gaj Martel in Jan Vidmar.

Gledališki informans je nastal v produkciji zavoda Delak, umetniško ekipo pa poleg Živadinova sestavljajo še Dunja Zupančič, ki se podpisuje pod digitalne konstrukcije, sceno in kostume, Aljoša Živadinov Zupančič kot sorežiser ter Gregor Mesec, ki je oblikoval video, in Janez Kocjan, ki je oblikoval svetlobo. Za celostno podobo je poskrbel Miha Turšič.

Vstopnice za gledališki informans, ki traja približno 45 minut, ogleda pa si ga lahko okoli 150 ljudi, so brezplačne, jih je pa potrebno rezervirati na spletni strani Postgravityart.space.

Utemeljitelj konstruktivizma pri nas
Avgust Černigoj (1898–1985) se je rodil v Trstu, kjer je obiskoval umetno-obrtno šolo. Po koncu prve svetovne vojne je poučeval risanje v Postojni. Od leta 1922 je študiral na münchenski akademiji Becker-Gundahel. Obiskoval je tudi šolo Bauhaus v Weimarju, kjer je bil v neposrednem stiku z umetniki, kot so Walter Gropius, Paul Klee, Vasilij Kandinski, Laszlo Moholy-Nagy in Oskar Schlemmer. Tu se je seznanil z avantgardističnim gledališčem, ruskimi konstruktivisti in sodobnim oblikovanjem.

Velja za utemeljitelja konstruktivizma pri nas in enega najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na likovnem področju.