Igralka ob tem navaja velikega pionirja, gledališkega praktika Konstantina Stanislavskega: "Ne vstopaj v gledališče z blatnimi čevlji." V poslanici je zapisala še, da naš svet "še nikoli ni bil tesneje povezan, kakor je danes, in še nikoli ni bil bolj nesložen, mi pa v njem dlje drug od drugega. V tem leži dramski paradoks, ki nam ga nalaga sodobni svet".

Gledališče in bakla razsvetljenstva
Samiha Ajub gledališčnike poziva in vabi, naj stopijo skupaj, "z roko v roki, z ramo ob rami in glasno, kakor smo vajeni govoriti z odra, z besedami prebudimo vest sveta, z besedami v sebi poiščemo izgubljeno bistvo človečnosti. Svobodnega, strpnega, ljubečega, sočutnega, nežnega in sprejemajočega človeka. Da zavrnemo grde podobe krutosti, rasizma, krvavih spopadov, enoumja in ekstremizma".

"To je naše poslanstvo, nas gledališčnikov, ki nosimo baklo razsvetljenstva, vse odkar se je na prvem odru pojavil prvi igralec, da bi bil na čelu vseh, ki se spopadamo z grdim, krvavim in nečloveškim. Zato se jim zoperstavljamo z lepim, čistim, človeškim. Mi, samo mi, znamo širiti življenje. Širimo ga skupaj, zavoljo enega sveta in enega človeštva," je še pozvala v poslanici.

Gledališčnik Jure Novak je napisal letošnjo slovensko poslanico, primerno za uprizoritev igralke na odru. "Rada imam gledališče. Rada imam gledališče, kljub. Rada imam gledališče, kljub in ravno zaradi. Rada imam gledališče, kljub in ravno zaradi ... in sploh," je zapisal ter ob tem podal tudi razmislek o pomenu gledališča in igranja.

Ustvarjanje izključno iz ljubezni do gledališča
Tokrat smo drugo leto zapored deležni tudi poslanice za ljubiteljska gledališča, ki jo je letos napisala dramaturginja Ira Ratej. V svojem zapisu je spomnila, da je "v vsej zgodovini človeštva, v tej kroniki vsega najboljšega in najhujšega, kar je človek ustvaril, uničil, iznašel in zavrgel, gledališče preživelo".

Ljubiteljski gledališčniki vsako uprizoritev ustvarjajo izključno iz ljubezni do gledališča, njihovo plačilo pa ni samo aplavz, marveč tudi radost, ki izhaja iz "rado-vednosti" gledalstva. "Tukaj si torej ne delimo všečkov, pač pa ljubezen. Zato je v ljubiteljskem gledališču prav vsaka zgodba, pa najsibo tragedija, komedija, historija, pastorala, pastoralna komedija, historična pastorala, predvsem naša skupna Ljubezenska zgodba," je poudarila Ira Ratej.

Svetovni dan gledališča se od leta 1962 zaznamuje na pobudo Mednarodnega gledališkega inštituta (ITI), ki promovira izmenjavo znanja in praks s področja uprizoritvenih umetnosti. To je ustanova, ki skrbi tudi za povezovanje med umetniki vseh narodov in narodnosti ter med drugim opozarja na pomen spoštovanja človekovih pravic in kulturne raznolikosti.