Do 8. aprila bo festival prinesel 15 predstav in številne druge strokovne ter kulturne dogodke.

Današnji uvod v festival – začel se bo ob 19.00 – bo pospremila črna farsa Mama, uprizoritev Prešernovega gledališča in Mestnega gledališča Ptuj v režiji Ivice Buljana. Zbrane bosta na slovesnem odprtju nagovorila kranjski podžupan Janez Černe in državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, ZDUS pa bo podelil priznanja za umetniške dosežke v preteklem letu in dve priznanji za življenjsko delo, ki ju prejmeta igralka Jožica Avbelj ter tržaški slikar in scenograf Marjan Kravos.

Selektor festivala Rok Andres je v tekmovalni program uvrstil po njegovih besedah najboljše predstave, ki so na podlagi slovenskih dramskih besedil nastale v preteklem letu. Predstave se bodo potegovale za Šeligovo nagrado in priznanje občinstva. Zmagovalci pa bodo znani ob koncu festivala, ko bodo razglasili tudi prejemnika Grumove nagrade za najboljše novo slovensko dramsko besedilo in podelili nagrado za mladega dramatika.

Andres si je ogledal 68 uprizoritev slovenskih besedil, kar je kar 30 več kot lani, pa tudi več kot prejšnja leta (v tekmovalni program jih je uvrstil osem, pet pa v spremljevalni program). Opaža, da se je produkcija slovenskih uprizoritev nevladnih producentov skoraj izenačila z institucionalnimi.

Tekmovalni program prinaša uprizoritev besedila Andreja Inkreta In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek (Anton Podbevšek Teater in SNG Nova Gorica, režiser Matjaž Berger) ter dve predstavi po besedilih Simone Semenič, in sicer jerebika, štrudelj, ples pa še kaj (SNG Nova Gorica in Slovensko mladinsko gledališče, režiser Jure Novak) ter lepe vide lepo gorijo (Prešernovo gledališče Kranj, režiserka Maša Pelko).

Prešernovo gledališče se je v tekmovalni progam uvrstilo tudi s predstavo, ki temelji na pesmih Srečka Kosovela, Kons: Novi dobi in jo je režiral Žiga Divjak. Prav tako je Andres v tekmovalni program uvrstil avtorska projekta Barbare Zemljič Olje črne kumine (Mestno gledališče ljubljansko in Nine Rajić Kranjac Solo (Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana).

Za nagrade se potegujeta še uprizoritev Jančarjevega romana To noč sem jo videl v koprodukciji Drama SNG Maribor, Burgtheater, Jugoslovensko dramsko pozorište in Cankarjev dom ter režiji Janeza Pipana in Under construction skupine avtorjev Počemučka (Gledališče Glej, režiser Aljoša Lovrić Krapež).

Spremljevalni program prinaša Bodi gledališče! Branka Završana in Slovenskega ljudskega gledališča Celje v režiji Ivane Djilas, uprizoritev Kako smo prišli sem? Mateja Recerja in Gregorja Zorca v produkciji Momenta in Gledališča Glej, magistrska predstava Doroteje Nadrah Potres (Hiša kulture Celje in AGRFT) in avtorska projekta Žige Divjaka Vročina (Slovensko mladinsko gledališče, steirischer herbst 21', Maska Ljubljana) ter Varje Hrvatin Zelda (Slovensko mladinsko gledališče).

Tudi selekcija predstav kaže na izrazito uprizoritveno in estetsko moč nevladnih producentov, med njimi tudi takšnih, ki so na zadnjem razpisu ostali brez državnih sredstev, je na razgrnitvi programa dejal Andres. Prepričan je, da je tudi program letošnjega Tedna slovenske drame znamenje, kako pomembne in prelomne stvari za slovensko dramatiko in gledališče se dogajajo tudi zunaj institucij.

"Stvari, ki se trenutno dogajajo, so nevarne za celoten ekosistem"
"Slovensko gledališče je ekosistem, ki sinergično vključuje javne zavode ter nevladne organizacije, in stvari, ki se trenutno dogajajo, so nevarne za celoten ekosistem," pa je ob predstavitvi programa povedal direktor Prešernovega gledališča Kranj Jure Novak.

"Ustvarjalci iščejo neko novo, neodkrito, mlado, komunikativno, mogoče še nevideno plast slovenske dramatike. Zato gledamo izredno sveže stvaritve," še opaža selektor. Izrazna moč slovenskega gledališča po njegovih opažanjih trenutno močno sloni na avtorskih projektih, ki predstavljajo že skoraj polovico vseh uprizoritev. Ob tem velja, da so avtorji večinoma mladi

dramatiki in ekipe. Prav tako je vse več ženskih ustvarjalk, dramatičark in režiserk.

Oblike naracije so precej različne, od klasičnih, dramskih uprizoritvenih postopkov do avtorskih pristopov z elementi performativnega, dokumentarnega in pripovedovalskega gledališča. Tematsko pa se izbrane uprizoritve osredinjajo na temo aktualnega trenutka in na vprašanje, o čem si upamo govoriti. Uprizoritve se ukvarjajo s politično razdrobljenostjo, posameznikom v nesolidarni družbi, psihičnimi stanji, podnebno krizo, odvisnostmi, katastrofičnostjo, polarizacijo družbe in občutek konca zgodovine ali trenutkom tik pred kritičnim obratom. "Vse uprizoritve učinkovito spregovorijo o tem, kar se nas tiče kot posameznika ali kot člana neke družbe," povzame Andres.

Selektor je zadovoljen, da je izbrani program raznolik tako po temah kot pristopih, pa tudi spolno, geografsko in po vrsti producenta. "Slovenska dramatika išče nove teme ter vsebine, in želim si, da bi še naprej ostala tako kritična, da bi še naprej zagotavljala temeljni premislek in razbijala stereotipe."

O sedanjosti in prihodnosti slovenske dramatike
Tradicionalnemu dnevu nominirancev bodo tokrat poleg bralnih uprizoritev skušali dodati še dramaturške analize nominiranih besedil. Posvetili se bodo tudi problemski analizi, kaj slovenska dramatika potrebuje za svoj nadaljnji razvoj. Osrednje dogajanje bo pospremil bogat dodatni programa, v okviru katerega se bo v Kranju zvrstilo 10 dogodkov, med njimi dva koncerta in predstava, namenjena mlajšemu občinstvu. Strokovni dogodki se bodo osredinili na premislek o sedanjosti in prihodnosti slovenske dramatike.