Nocoj ob 20.00 bo na malem odru Slovenskega dramskega gledališča (SNG) Nova Gorica zaživela krstna uprizoritev predstave Nebojše Popa Tasića, ki je nastala po motivih klasičnega romana Gustava Flauberta Gospa Bovary. Režiserka Yulia Roschina je dogajanje postavila na oder skupaj z gledalci, saj so ustvarjalci prepričani, da je dogajanje treba spremljati od blizu in ob sodelovanju gledalcev.

Pred Emmo se ne da skriti
"To je ena izmed predstav, ki je ring, torej direktna predstava, pri kateri se ne da skriti," je o študiji predstave povedal eden izmed igralcev Blaž Valič. Gledališka Emma, Arna Hadžialjević, je dodala, da so tokrat prisluhnili svetu, ki so ga ustvarjali in se nanj odzvali, zato "so dopolnjevali vsebino tako, da so pustili, da se sama rojeva".

Tisoč interpretacij, pa nobena zadostna
Pop Tasić mirno priznava, da ga nobena izmed dosedanjih interpretacij Flaubertovega dela ni prepričala, ker so vse izpostavljale le zgodbo - zato je pač sklenil narediti svojo. Emmino zgodbo je skušal osvetliti od znotraj ter izpostaviti njen odnos s partnerjem in ljubimci. "Zgodba zato govori o hrepenenju in želji po ljubezni, junakom se obenem posmehuje in z njimi sočustvuje ter jih razume."

Uporne sanje o princu na belem konju
Režiserka predstave, Yulia Roschina, se z Emmo lahko v marsičem identificira. "Morda najbolj v neskončnem hrepenenju po princu na belem konju, ki ga kot graščakinja, ki sloni s komolci na kamniti plošči s podbradkom v dlaneh in zre v daljo, nestrpno pričakujem. Ta nekdo bo seveda moj rešitelj, tisti, ki bo čudežno odpihnil temne oblake. Vem, da so to le otročje sanje, vendar jih kljub vsemu zavedanju, da je to popolna iluzija, vztrajno sanjam …" (intervju z režiserko lahko v celoti preberete v gledališkem listu.)

Na novogoriškem malem odru se bosta tokrat prvič predstavila tudi gostujoča igralca Sandi Pavlin in Vito Weis. Weisu se tokratna predstava zdi drugačna zato, ker v ospredje postavlja odnose med vpletenimi ter vsakemu od njih nastavlja ogledalo. "Izhajamo iz tega, da je Emma človek in da smo zato vsi Emma."

Kostumografka in scenaristka Vasilija Fišer se je odločila za postavitev preproste scene, ki jo obkrožajo gledalci na odru. Obenem pa se je odločila igralce obleči v že izdelane kostume iz drugih novogoriških predstav, kar je velikokrat težje kot oblikovanje novih.

Poleg Hadžialjevićeve, Valiča, Pavlina in Weisa bo kot Charles Bovary nastopil Gorazd Jakomini. Pop Tasić podpisuje tudi dramaturgijo, njegova pomočnica pa je bila Staša Bračič, ki v zgodbi vidi hrepenenje po osebnostni rasti. "Emmino hrepenenje razumem kot hrepenenje po stiku s samim seboj, ki nam omogoča, da rastemo. V predstavi je izpostavljeno tudi, kakšna borba je lahko, ko se človek sooči s tistim, kar je v njem ... in kako naj to izrazi.«

Glasbo je prispeval Branko Rožman, koreografijo Matjaž Farič, za masko je poskrbela Ana Lazovski.