V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) je bila na sporedu premiera muzikala Dekameron po motivih istoimenskega dela Giovannija Boccaccia. Predstava je nastala v koprodukciji MGL-ja in SNG-ja Nova Gorica, ki si delita vse postavke, tudi zasedbeno, saj iz vsakega gledališča prihaja pet igralcev, je dejala direktorica MGL-ja Barbara Hieng Samobor.

Kot je na novinarski konferenci povedal direktor SNG-ja Nova Gorica Jožko Čuk, je muzikal največji koprodukcijski projekt, v katerem je novogoriško gledališče kadar koli sodelovalo. Projekt so izpeljali zelo hitro, saj so začeli delati v začetku lanskega decembra.

Kobala je bilo sprva strah besedila
Režiser predstave je Boris Kobal, ki so ga izbrali zaradi njegove gledališke razgledanosti, očarljivosti in navidezne lahkotnosti, predvsem pa zaradi njegovega popolnega "neposluha za vulgarno", je povedala Hieng Samoborjeva.

Kobala, za katerega je to prvi večji muzikal, je bilo sprva strah besedila, ki se ga spominja iz italijanske osnovne šole. Pozneje ga je navdihnila predvsem vzporednica med nastopajočimi v Dekameronu in današnjimi mladimi, ki se znajdejo v starem zaprašenem gledališču. Predstava ima sicer, kot je prepričan Kobal, vse elemente dobre satire - politiko, spolnost, religijo in smrt.

Sorodnost zgodnje renesanse z začetkom 21. stoletja
Umetniška vodja novogoriškega gledališča Ira Ratej, ki ima v muzikalu dvojno vlogo, hkrati pa je avtorica libreta in dramaturginja, je dejala, da se je besedila lotila "z neskončno ponižnostjo", saj je iz 100 veličastnih Boccaccievih novel naredila izbor desetih in jih priredila za današnji čas.

Potegnila je vzporednice med katastrofami zgodnje renesanse, v katero je Dekameron izvirno postavljen, in današnjo medijsko paniko zaradi pandemske gripe. Tudi sicer se Ratejevi zdi, da je takratni čas z močno cerkveno oblastjo v marsičem zelo soroden današnjemu "času petih globalnih novic na dan, ki vsiljujejo medijsko skonstruirano realnost".

Za drugo izhodišče muzikala si je Ratejeva izbrala komunikacijo, ki danes po njenih besedah ni več neposredna, saj imajo njeni virtualni posredniki večjo vlogo kot sogovornik v istem prostoru. V predstavo je vključila prav neposredno komunikacijo, s katero se mladi srečajo, ko se v begu pred gripo znajdejo v starem gledališču, kjer vse virtualne povezave odpovedo. Tu začnejo uprizarjati gledališče. Gre za "igro v igri", je pojasnila.

Z odra odmevajo "šlagerji"
Songe za predstavo je napisal Matej Krajnc. Poskušal je ustvariti songe, ki bi hkrati delovali v duhu Dekamerona in bili blizu današnjemu človeku. Avtor glasbe je Milko Lazar, ki si je za žanr izbral "šlagerje" oziroma "evergreene". Želel je ustvariti glasbo, ki bo poslušalcem zvenela znano. Sedemčlanski orkester, ki je sicer zakrit, dela izvaja v živo, je še povedal skladatelj.

Igralci v muzikalu so Ana Dolinar Horvat, Anja Drnovšek v alternaciji s Sašo Pavlin Stošić, Ana Facchini, Gregor Gruden, Arna Hadžialjević, Peter Harl, Gorazd Jakomini, Karin Komljanec v alternaciji s Sašo Pavlin Stošić, Tanja Ribič in Marjuta Slamič. Scenografija je delo Mihe Knifica, kostumografija Lea Kulaša, koreografka je Jana Menger, korepetitor Joži Šalej. Lektorica je bila Maja Cerar.

Ne le zabavno, tudi poučno doživetje
Giovanni Boccaccio (1313–1375) sodi med tri velike ustvarjalce 14. stoletja, ki tvorijo vrh italijanske in tudi evropske književnosti poznega srednjega veka; poleg njega sem sodita še pesnika Dante (1265–1321) in Petrarka (1304–1374).

Boccaccio in Petrarka sta bila znanca in celo prijatelja, ki sta poleg določenih sorodnosti imela tudi pomembne razlike. Oba sta s svojim literarnim pisanjem odpirala duševni prostor človeka, ki se je na pragu novega veka na novo ozrl v preteklost, hkrati pa odkril, da zna spregovoriti o sebi na način in z močjo, kakor pred njim niso zmogli.

''Človeška komedija'', kot tudi imenujemo zbirko stotih novel izpod peresa duhovitega in dobrohotnega Boccaccia, ki jo je sam naslovil Decameron ('desetdnevje'), je ob Dantejevi Božanski komediji nosilka novega občutja sveta, ki mu pravimo renesansa ali preporod človeka, ko se je človeški duh posvetil raziskovanju človeškega v vseh njegovih dimenzijah. V tem smislu lahko Dekameron današnjemu človeku v tehnološko pregneteni kulturi, ki generira občutja strahu, tesnobe in krivde, ponuja ne le zabavno, temveč tudi poučno doživetje, so zapisali v MGL-ju.