Besedilo za "opero o zapeljevanju, feminizmu in spolni etiki", kot nosi podnaslov, je nastalo po romanu v pismih Julke Hlapec Đorđević Jedno dopisivanje (slov. Neka korespondenca), objavljenem v 30. letih prejšnjega stoletja. Avtorica je bila mednarodno znana feministka, prva doktorica filozofije na dunajski univerzi, njeni poglavitni temi pa sta bili položaj ženske in seksualna etika. Noviteta tako preizprašuje odnos med žensko in moškim ter odnos do ženske in njenega položaja v družbi.

Bistvo feminizma v današnjem času
Na libreto antropologinje Svetlane Slapšak je glasbo za komorno opero v osmih prizorih v zložil skladatelj mlajše generacije Jan Gorjanc, sicer diplomant londonskega Royal Collegea of Music. Po oceni dramaturginje Tatjane Ažman je "na inteligenten način razbral bistvo feminizma v današnjem času", režiser Jaša Koceli pa je "na prijazen, dostojen in spoštljiv način obračunal s to temo".

Koceli meni, da je feminizem prinesel veliko dobrega in da bo v prihodnosti še več. Predstava se tako po njegovih besedah poklanja Julki Hlapec Đorđević in drugim pozabljenim ženskam, ki so premikale meje v družbi. Zgodbo o Julki, Evropejki, intelektualki in poliglotki, ter Slovencu Janezu, zdravniku, ki je obtičal doma, je postavil v čas med obema vojnama.

Aleksandar Spasić, ki bo dirigiral orkestru SNG Opera, pa je delo označil za intelektualni mozaik skladatelja. Kot je povedal Gorjanc, je sledil libretu, ki ponekod preskakuje z ene osebe na drugo, kar se v glasbi kaže z nenadnimi motivičnimi preskoki. Kot zvočni rekvizit je v partituro vključil tudi pisalni stroj.

Vprašanje seksualne etike danes
Kot je na nedavni novinarski konferenci povedala dramaturginja Tatjana Ažman, je Slapšakova, ki se raziskovalno tudi sama posveča študiju spola, v besedilo vdahnila tudi svoj osebni pristop oziroma občutenje, ki ga ima kot ženska v današnjem svetu.

"Ponovno branje tega romana skozi libreto in v drugem jeziku odpira možnost aktualizacije vprašanja seksualne etike, kot jo dojema kozmopolitska ženska, ki se spomni svoje študentske ljubezni z zdaj že uglednim ljubljanskim zdravnikom in skozi prenovo te ljubezni skuša preseči omejitve, ki jih patriarhalna družba postavlja ženskam. Sprašujemo se seveda, kakšne so razlike med seksualno etiko 30. let in danes," je Slapšakova povedala za STA.

V uprizoritvi sledimo torej zgodbi o Julki, Evropejki, intelektualki in poliglotki, ter Slovencu Janezu, zdravniku, ki je obtičal doma, je režiser postavil v čas med obema vojnama. Prostor uprizoritve je razpravljalnica in dopisovalnica. V njem Julka v podobi sopranistke Vlatke Oršanić zapelje Janeza, ki ga bo interpretiral Edvard Strah. Z glavno junakinjo pa ves čas potuje še plesalka, ki pooseblja njene misli, strasti in ideale ter duha feminizma. V tej vlogi bo nastopila baletna plesalka Kristina Aleksova.

Krstna uprizoritev opere Julka in Janez bo drevi ob 20. uri na odru -3 ljubljanske Opere.