Po besedah avtorice in plesalke se predstava bolj kot na biblijsko idejo o raju veže na njegovo telesno izkušnjo in notranje občutje. "Vseskozi smo zunaj sebe. Ko se vrneš vase, to ni razsvetljenje, temveč odkritje, kako je, ko si sam s seboj," je povedala Mala Kline. Zato je bistven del predstave scenografija. Prostorska zasnova rajskega odra, zaodrja in kostumov je nastala po zamisli Petre Veber. V predstavi z glasbo 365th Day of the Year Alena in Nenada Sinkauza nastopa še trio East Rodeo.
Z vsiljenimi podobami do drugačnega pogleda
V predstavi prikazuje padli raj in ne tistega, ki si ga želimo videti, osredotoča se na pekel in vsiljene podobe, da bi se misel o raju ali drugem utopičnem prostoru v performerju in gledalcu šele lahko zgodila. Ustvarjalci predstave so raziskovali podobe, v katere so ujeti ljudje, naj bodo to podobe o človekovem dolgu do države, očetov, boga ali kakšne druge instance. "Poskušamo prikazovati različne podobe za odpiranje misli in drugačnega pogleda, da mogoče nismo nobenemu nič dolžni," pravi avtorica.
Kakšna bi bila absolutna nežnost?
Po besedah britanskega profesorja teatrologije in sodobnih uprizoritvenih praks Joeja Kelleherja raj ni kraj, ki ga ustvarimo sami, čeprav si ga moramo predstavljati vsakič, ko se vračamo vanj. "Sam se sprašujem, kako bi bila videti nežnost, če bi bila koncentrirana do svojega bistva, ali ojačana prek vseh meja naših predstav. Ali bi si jo zapomnil takšno, kot je tu," je Kelleher zapisal o pričujoči predstavi.
Mala Kline že vrsto let deluje na področju sodobnega plesa in eksperimentalnega gledališča. Trenutno živi in ustvarja v Amsterdamu, kjer končuje magistrski študij gledališča na prestižnem inštitutu DasArts. Vzporedno na oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete piše doktorat o etiki v sodobnih scenskih umetnostih.