Režijo je prevzel Ivica Buljan, ki pa je namerno film pustil ob strani. Ustvarjalci predstave ga med samim procesom priprav niso želeli gledati, da ne bi vplival nanje. Tudi didaskalije je po začetnih branjih pozneje preskakoval, saj "vlečejo v film".
Filmska predloga, kot si jo je zamislila Sally Potter, je po režiserjevih besedah "v resnici predana v roke igralcem" in tudi sam je bil mnenja, da ta komedija "pripada bolj igralcem kot pa režiserjem", ki "v primeru drame ali tragedije v prvi plan postavljajo koncept”.
K predstavi so povabili igralce, ki v takšni vrsti predstave ob vseh drugih odlikah v kreiranju likov in situacij vnašajo nekaj, "kar je sicer zelo krhko, a tudi bogato, to je svoje osebnosti", igralcev, ki se "kot zveri brezkompromisno spopadejo z izjemno bogatim materialom, ki v komedijskem smislu obsega mnogo tem”.
V uprizoritvi tako nastopajo Nataša Barbara Gračner, Marko Mandić, Polona Juh, Igor Samobor, Zvezdana Mlakar, Saša Pavlin Stošić in Timon Šturbej.
Nataša Barbara Gračner je gostiteljica zabave Janet, ki je pravkar postala ministrica za zdravstvo vlade v senci in tako dosegla najvišjo točko svoje politične kariere. Z možem, znanstvenikom, povabita na slavje najožji krog prijateljev: Janetino najbližjo zaupnico z njenim možem, Janetino prijateljico, ki je profesorica t. i. ženskih študij, z njeno nosečo ženo, ki je znamenita chefinja, in Janetino sodelavko z možem, privlačnim mladim finančnikom, ki pa pride brez žene in napove, da se jim bo ta pridružila pozneje.
Po besedah prevajalke Tine Mahkota je igra izrazito postavljena v okolje prepoznavno angleške politike in angleške razredne družbe, ki je nadvse pretanjeno razslojena in sledovi tega so vidni tudi v besedilu. Dialogi so vrhunsko duhovito napisani, kar se je trudila posredovati tudi v prevodu. Po količini več kot polovico dramskega besedila predstavljajo didaskalije, zelo natančno je opisano, kako se liki premikajo, kam pogledajo. Glede naslova pa so se, kot je pojasnila, odločili za Party, odpadel je člen "The", saj Party pomeni veliko več kot preveč splošna in generična beseda “zabava".
Družbenokritično besedilo na nemanifestativen način
Dramaturginja Mojca Kranjc je poudarila posebnost besedila več pogledih. Najprej zato, ker se redko zgodi, da avtor po scenariju za film napiše še dramo. Izjemno je tudi v tem, da je eno redkih sodobnih besedil, kjer so kljub razmeroma veliko osebam vloge napisane zelo enakovredno ne le po obsegu, tehtnosti in izdelanosti, ampak tudi po zastopanosti spolov in generacij. Kot redkost v polju sodobne dramatike pa je izpostavila še "družbenokritičnost besedila na nemanifestativen način, odeto v mešanico komedije, melodrame, ljubezenske in kriminalne zgodbe”.
Uprizoritev Party so še ustvarjali umetniški sodelavec Robert Waltl, scenograf Mark Požlep, kostumografinja Ana Savić Gecan, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalca svetlobe in videa son:DA in Toni Soprano Meneglejte.
Prva sklopa ponovitev bosta na sporedu 27., 28. in 29. januarja ter 9. in 10. februarja.
Sally Potter je v prvi vrsti znana po svojem filmskem opusu. Njen film Party, posnet v črno-beli tehniki, je bil premierno predvajan februarja 2017 na filmskem festivalu Berlinale, na katerem so ga kot najboljšega nagradili nemški filmski kritiki. Slovensko občinstvo pa ga je leto pozneje lahko videlo v sklopu festivala Liffe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje