V družbi, v kateri smo še vedno priča nezaslišanemu nasilju nad ženskami, posilstvom in pobijanju, izkoriščanju, neenakosti in podrejenemu položaju žensk, je vsaka pogumna izpoved, tako kot v Penelopiadi, postavljena pred sodišče, pred razsodnika, ki naj bi ugotovil, kdo laže, kdo ima prav in kdo je močnejši.
Na Peklenskem dvorišču Križank bodo zvečer premierno uprizorili dramo kanadske avtorice Margaret Atwood Penelopiada, ki je nastala v koprodukciji ljubljanske Drame in Festivala Ljubljana. V vlogi Penelope bo v predstavi v režiji Livije Pandur nastopila Polona Juh.
Slovita kanadska avtorica Margaret Atwood se v svojih delih loteva večnih tem, ki jih postavlja v sodobno okolje. Tako je po besedah režiserke tudi njen roman Penelopina preja zelo aktualen v času, ko v medije prihajajo zgodbe žensk, ki poročajo o raznem nasilju, ki so ga morale pretrpeti. Če je pisateljica svoj roman označila za šesti odmev Homerjeve odiseje, bi lahko bila tokratna predstava njegov sedmi odmev, je poudarila režiserka Livija Pandur.
Tako Margaret Atwood kot tudi predstava za izhodišče jemljeta 22. spev iz Homerjeve Odisejade, ki opisuje zgodbo Penelope in njenih 12 dekel, ki jih je Odisej po vrnitvi domov skupaj s snubci, ki so oblegali Penelopo, pobil. Po besedah avtorja priredbe in dramaturga Tiborja Hrsa Pandurja v predstavi odpirajo zgodbo iz vidika žensk – Penelope kot aristokratinje in dekel, ki so bile kot sužnje pravno ničvredne.
Penelopa mora gledati nazaj, da bi se lahko premaknila naprej. Zdi se, da se lahko samo s tem pričevanjem končno osvobodi zapora vsiljene zgodovine, v katero so jo ujeli, in stke novo zgodbo iz svojih preteklih dejanj. In tako kot mnoge pred njo ne more izgubiti ničesar drugega razen lastnih verig.
Preizpraševanje pasivne vloge Penelope
V vlogi Penelope "iz zasmrtja" nastopa Polona Juh. Po njenih besedah se lahko šele tedaj, ko se človek "po smrti" zave svojih dejanj, "začne pisati boljša prihodnost".
Po njenih besedah se je mit o Penelopi dopolnjeval skozi čas, ko so o njej in namesto nje pisali zgodbo drugi. "V patriarhalnih okoljih so jo oblikovali v prispodobo potrpežljive, brezpogojno vdane, diskretne in uvidevne žene, ženske, ki je zaradi ljubezni pripravljena vse svoje življenje podrediti moškemu. Zakaj Penelopa ne bo nikoli pila iz reke pozabljenja? Kaj so resnice in polresnice njenega preteklega življenja? Je mit o Penelopi poučna legenda? Kje je bila, ko je Odisej obesil 12 njenih najljubših dekel? So ženske danes enako zaznamovane kot v preteklosti? So razumljene ali podobno kot Penelopa pogrešajo prava usta, skozi katera bi lahko govorile? Je drugi breg reke še vedno preveč oddaljen, da bi bile slišane? Penelopa, o kateri piše Margaret Atwood, bi rada povedala ženskam: 'Ne zgledujte se po meni,'" je poudarila Polona Juh.
Kot je še poudarila režiserka, je Penelopiada obenem predstava o vseh današnjih ženskah na vojnih območjih, ki čakajo na svoje može, sinove in ljubimce, ki se bojujejo.
Pri predstavi igra pomembno vlogo tudi glasba, kar se kaže tudi v tem, da so vsi rituali uglasbeni. Za glasbo je poskrbel duo Silence. Poleg Polone Juh v predstavi igrajo še Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošič ter Gaja Filač in Ivana Percan Kodarin kot gostji. V vlogi deklet kot gostje nastopajo Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik in Maria Shilkina. Scenograf predstave je Sven Jonke, kostumograf Leo Kulaš, svetovalka za gib Sanja Nešković Peršin.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje