Plesna predstava Labirint, ki bo na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica zaživela nocoj ob 20. uri, nas vrača v antično razmišljanje, v iskanje izhoda iz prepletenih brezpotij – seveda z reminiscenco na današnje begavstvo in iskanje samega sebe v zdajšnjem kaosu. Michal Rynia, soavtor, plesalec in sokoreograf, je pred premiero razmišljal. "Zasnova naše predstave Labirint oziroma zanimivo slovenjeno 'blodnjak' temelji na antični zgodbi, ki jo vsi poznamo. Kralj Minos je pripravljal žrtvovanje bika bogu Pozejdonu. Toda beli bik, ki naj bi bil žrtvovan, je bil Minosu tako všeč, da se je odločil, da ga obdrži in na žrtveni oltar pošlje drugega. To je razjezilo Pozejdona, ki se je maščeval tako, da se je Pozejdonova žena zaljubila v bika in z njim spočela otroka, pol človeka-pol bika. Minos se je na pomoč, kako prikriti sramoto, obrnil na preročišče v Delfih. Svetovali so mu, naj zgradi velik blodnjak, v katerega naj zapre pošast. Ogromen blodnjak - Labirint - mu je zgradil Dedal. Vanj so zaprli mesojedega Minotavra. V Labirint so pošiljali mladeniče in mladenke, s katerimi se je prehranjeval Minotaver. Rešil jih je Tezej. Pošast je ubil s pomočjo Ariadne, Minosove hčerke, ki se je vanj zaljubila. Na začetek blodnjaka je navezal vrvico. Ta mu je kazala pot iz središča, kjer je ubil spečega Minotavra z mečem, ki mu ga je priskrbela Ariadna. Mi se v predstavi sprašujemo, kaj je danes simbol labirinta, kdo nam lahko pomaga na poti iz njega, kdo nam ponuja rešilno vrvico …"

Labirint ali kaos
Novogoriška plesna predstava je zapleten gibalni labirint, kjer se plesalci izgubljajo v množici neskončnih možnosti. Iščejo gib, ki bi premagal Minotavra in s katerim bi našli pot iz blodečega labirinta. Michal Rynia se sprašuje: "Ali je današnji svet načrtno ustvarjen labirint ali je samo kaos, za katerega ne obstaja noben načrt? Predstavo začenjamo s počasnimi gibi, z upočasnjeno hojo, ki zatem preraste v paničen tek. Sprašujemo se, ali je rešilna nit iz labirinta, iz današnjega kaosa – nit ljubezni … Ali pa je prav ljubezen tista, ki nas usodno zaplete? Tako kot Tezej išče pot v središče labirinta, mi iščemo pravo plesno besedo. Iščemo torej gib, ki bi nam pokazal pot iz labirinta, gib, s katerim bi premagali Minotavra. Minotavri v današnjih labirintih, blodnjakih, ne obstajajo, obstajajo pa naše vsakdanje pošasti, s katerimi se soočamo in s katerimi se moramo boriti: dvomi, strahovi, skrbi, obžalovanja in negotovosti. Učimo se jim zoperstaviti s svojim najmočnejšim orožjem, kot so inteligenca, spomin, volja, srce. Vsakič, ko že mislimo, da smo izhod našli, se nam postavijo nove ovire. Ujeti smo med srhljive stene in ne vidimo izhoda."

Mednarodna avdicija za moške plesalce
Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia sta soplesalce – tokrat le moške - izbrala na
junijski avdiciji. Nanjo se je prijavilo 150 plesalcev z vsega sveta, v končno selekcijo sta povabila le nekaj izbranih. Tako sta se za sodelovanje v tokratni predstavi dogovorila s tremi mladimi, vendar tehnično dovršenimi in izkušenimi plesalci iz Walesa, Italije in Madžarske. Tamas Tuza, Madžar, plesno ustvarja v Sloveniji že desetletje. Zakonca Rynia z njim sodelujeta drugič, prvič so skupaj plesali v plesni predstavi Zarota tišine. John O'Gara iz Walesa in Riccardo Pastore iz Italije pa prvič ustvarjata na slovenskih plesnih odrih. Avtor glasbe je Diaphane iz Francije, ki z Nastjo in Michalom sodeluje že tretjič. Pisano mednarodno zasedbo zaokroža še avtor videa Goran Balaban, ki prihaja iz Beograda. O zahtevni nalogi je povedal: "Vertikale, ki obstajajo v zgodbi in gibanju, sem poskušal razbremeniti in dopolniti."

Številne nagrade za plesalca Nastjo in Muchala
Plesni par Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia sta v zadnjem letu požela številne nagrade. Prihodnje leto, ko bosta praznovala deseto obletnico skupnega plesnega ustvarjanja, pripravljata poleg nove predstave tudi plesni pregled svojega dozdajšnjega umetniškega opusa. S Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica sicer sodelujeta kot koreografa in plesalca pri več dramskih in koprodukcijskih plesnih predstavah. Izstopajo njuni avtorski projekti – celovečerne plesne predstave Dust in the Wind, Mit, Soba z razgledom, Kravata, Zarota tišine, On/a, s katerimi sta gostovala na domačih in tujih odrih. Razvila sta svojevrsten plesni izraz, ki prepleta različne elemente plesa – od baleta in hip hopa do sodobnih plesnih tehnik – in ga poimenovala fusion. Izpostaviti velja njuno večletno gostovanje v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pomembna je njuna angažiranosti pri filmski umetnosti, saj sta v tem času posnela kar nekaj krajših plesnih filmov, med katerimi so tudi nagrajeni na mednarodnih filmskih festivalih. Z velikim veseljem prenašata svoje znanje na mlajše generacije, že kar nekaj njunih učencev se je odločilo za poklicno plesno pot. Konec meseca bosta z avtorsko predstavo Ona gostovala v Rotterdamu.