"Prihajajoča sezona bo še za odtenek bolj eksperimentalna od zdajšnje, po drugi strani pa bomo težili h klasiki. Skozi vsa besedila, ki jih bomo uprizorili, bomo tkali še pristnejšo vez med igralcem in gledalcem. Kajti ta povezava je temelj gledališča! Prednost gledališča je namreč prav v tem, da se vse zgodi v trenutku, da je vez med odrom in dvorano takojšnja, česar na primer film ne omogoča. Gledališče je pripovedovanje zgodb v realnem času," je novo sezono uvedel umetniški vodja novogoriškega gledališča Marko Bratuš. Pripravili bodo osem predstav – štiri na velikem, štiri na malem odru. Večina izbranih besedil bo doživela prvo slovensko izvedbo. "Jubilejna sezona 2018–2019 bo poklon vsem, ki so soustvarjali čas, to imenitno knjigo spomina, izkušnje slehernega in slehernika v novogoriškem hramu Talije, ki še naprej odseva na svoj, poseben način ..." pa se sezone obletnic veseli direktorica SNG-ja Nova Gorica Maja Jerman Bratec.

Sezona dialoga
"Nobeno umetniško delo ne more biti popolnoma sklenjeno brez ljudi, ki jim je namenjeno. Tudi najbolj hermetična in konceptualna dela predvidevajo nekoga, ki jih bo občudoval, se nanje odzval, se ob njih raznežil ali razjezil. Zato bomo v SNG-ju Nova Gorica prihodnjo sezono posebej pozorni prav na občinstvo. S starševsko skrbjo smo izbrali nove uprizoritve, katerih skupni imenovalec je, da se vsaka po svoje dotika življenj slehernega izmed nas. To bo sezona dialoga," je v popotnici jubilejni sezoni zapisal Marko Bratuš in poudaril tudi drugo ponudbo novogoriškega Talijinega hrama: "Poleg novih domačih uprizoritev, ki so vsaka po svoje pisane na kožo sleherniku, smo v program vključili tudi kakovostne uprizoritve drugih gledališč. Obenem nadaljujemo program za otroke in plesne abonmaje, prav posebej pa bi želeli opozoriti še na gostujoče predstave iz tujine, ki se bodo vrstile skozi sezono in s katerimi bomo nekaj mednarodnega gledališkega duha pripeljali tudi v Novo Gorico."

Aktualen Za narodov blagor
Otvoritvena predstava sezone na velikem novogoriškem odru bo Za narodov blagor Ivana Cankarja, ki zaznamuje stoletnico Cankarjeve smrti. "To ne bo klasična postavitev, pač pa burleska, karikirana, potencirana komedija o slovenskih lastnostih. Uprizarjamo jo v Cankarjevem in v volilnem letu. Po državnozborskih in lokalnih volitvah je naslov Za narodov blagor že kar alegoričen," pomenljivo napoveduje Bratuš. Režiser bo Miha Golob, ki se je skupaj z dramaturgom Krištofom Dovjakom ukvarjal s Cankarjem že v avtorskem projektu Iv@n Cankar (Poln profil) v SSG-ju Trst in ob uprizoritvi Hlapcev v našem gledališču; obe predstavi sta nastali leta 2011. Premiera bo septembra. "Sebičnost, skorumpiranost, amorala, cinizem in brezbrižnost; ta neustavljiva, hazarderska sla, imeti več in še več na račun drugih, se zdi nepremagljivo patološka. In nečloveška. Zgroženi del naroda se tiho sprašuje, kje je košček resničnega 'blagra', ki mu po pravici pripada, ter ponižan in razžaljen potrpežljivo čaka na obljubljeno, v ustavi zagotovljeno socialno državo, ki jo v krempljih drži nevidni Imperij peščice 'blaženih psihopatov'," so zapisali v programski knjižici. Se vam zdi, da bi to lahko prebrali tudi danes v dnevnem časopisju?!

Macbeth – tragedija povzpetniške sle
Velikemu Cankarju bo sledil veliki Shakespeare. Njegova oziroma večna klasika Macbeth v novem prevodu Srečka Fišerja se osredotoči na bolestno ambicioznost posameznika in vsečloveško hrepenenje imeti več, postati več, napredovati za vsako, še tako visoko ceno. V režiji Janusza Kice bo na velikem odru Macbeth zaživel decembra letos. "V tej tragediji je svet scela potisnjen v temačnost in zlo: igra se začne s koncem vojne in konča z novo vojno, vmes se zvrstijo zločini, ki enako kot življenja nasprotnikov zakoncev Macbeth uničujejo tudi njiju sama, saj ju vse bolj razžirajo notranje stiske, strašljivi prividi in nespečne blodnje. Toda tudi narava je predstavljena kot mračna pokrajina krvoločnih živalskih bojev, neviht in neurij, naseljena s fantastičnimi bitji, ki se nam (nemara drugače kot v času uzakonjenega lova na čarovnice) kažejo kot projekcije skritih vzgibov v zagonetnih pokrajinah človeške psihe," uvaja programska knjižica to klasiko. Po najhujši krvoločnosti, srhljivosti in temačnosti uprizoritve Macbetha je zagotovo najbolj znan režiser Polanski, ki je film naredil po grozljivi in okrutni smrti žene.

Baron Münchhausen – satirična komedija
Režiserka Yulia Roschina bo aprila 2019 na veliki oder postavila Komične pripovedi barona Münchhausna, ki izvirajo iz časa strogega razsvetljenstva. Po pripovedovanju resničnega vojaka in pustolovca jih je zapisal nemški pisec Rudolf Erich Raspe leta 1785, pozneje pa so doživele mnogo izdaj, priredb in prevodov. V slovenščini jih poznamo predvsem iz priredbe za otroke Gottfrieda Augusta Bürgerja in kot zbirko zgodb Lažnivi Kljukec Franceta Malavašiča iz leta 1856. Tokrat bo uprizoritev nastala po gledališki igri in filmskem scenariju ruskega avtorja Grigorija Gorina, čigar delo Kean IV. so v SNG-ju Nova Gorica že uprizorili. Avtor je ustvarjal v obdobju vladavine Brežnjeva in po njegovi predlogi je leta 1979 režiser Mark Zaharov posnel enega najuspešnejših sovjetskih filmov vseh časov. Film je prispodoba hipokrizije sovjetske družbe, odpora do vsakršnega odstopanja od sistema, do individualnosti, kaj šele fantazije, sanjaštva ali vere v obstoj nadrealnega. V času, ko smo si zaradi globalne enakosti podobni kot jajce jajcu, ko za nas domišljijo proizvajajo samo še v Hollywoodu, je baron Münchhausen več kot dobrodošla spodbuda, napovedujejo v SNG-ju Nova Gorica.

Skrivnostni primer ali kdo je ubil psa
Po romanu Marka Haddona in priredbi Simona Stephensa bo s predstavo Skrivnostni primer ali kdo je ubil psa, ki nastaja v koprodukciji s koprskim gledališčem, sezono na velikem odru zaokrožil režiser Jaka Ivanc. Gre za avtistično detektivko. Petnajstletni Christopher najde umorjenega sosedovega psa. Odloči se, da bo izsledil storilca in napisal detektivko o skrivnostnem primeru. Pri raziskovanju naleti na odpor sosedov, najbolj pa mu nasprotuje njegov oče Ed. Christopher ne odneha in postopoma se mu začne razkrivati zgodba zamolčanih družinskih skrivnosti. Roman Marka Haddona Skrivnostni primer ali kdo je ubil psa (2003), ki je izpisan kot Christopherjeva prvoosebna pripoved, je bil hkrati natisnjen kot knjiga za mladino in odrasle. V letu izida je prejel več prestižnih nagrad, nagrado Whitbreada za najboljšo knjigo in najboljši roman (v kategoriji romanov za odrasle), nagrado Commonwealtha za najboljši prvenec in nagrado Guardiana za otroško književnost. Tudi pri nas se je zelo priljubil tako mladim kot odraslim bralcem. Simon Stephens je po romanu za londonski Royal National Theatre napisal odrsko priredbo; ta je napisana kot igra v igri, v njej zgodbi sledimo skozi učiteljičino branje Christopherjeve knjige.

Štiri premiere na malem odru
Tudi na novogoriškem malem odru se bodo v jubilejni sezoni zvrstile štiri premiere, in sicer Jean Cocteau: Človeški glas, Francesco Randazzo: Za blagor vseh ljudi, Marie Henry in Transquinquennal: Idiomatic, ter Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha po romanu Sibylle Berg in v priredbi Stephana Bruckmeierja. Intimna drama Človeški glas v režiji Ajde Valcl (premiera oktobra 2018) se osredotoči na pretrgano ljubezensko zvezo, s čimer se lahko poistovetimo prav vsi, in na tisti usodni trenutek, ko nekdanja ljubimca zadnjič govorita drug z drugim po telefonu. Koprodukcijska predstava (novogoriško in koprsko gledališče) Za blagor vseh ljudi v režiji Nenni Delmestre (premiera januarja 2019) se spopade s strahom vaščanov pred nezakonitimi prebežniki in na premišljen način secira stanje današnje družbe in njenega odnosa do doma. Mednarodna koprodukcijska predstava Idiomatic (premiera februarja 2019) bo izjemno zahteven gledališkologistični projekt. Koproducenti so Transquinquennal, Théâtre de Liège in DC&J Création (Belgija), Teatrul National Marin Sorescu Craiova (Romunija), Théâtre de Choisy-le-Roi (Francija), Det Norske Teatret Oslo (Norveška), European Theatre Convention. Režiserji Marie Henry in Transquinquennal raziskujejo babilonske komunikacijske zaplete v hipotetičnem svetu, kjer ne obstaja angleščina. Četrta predstava na malem odru, Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha z režiserko Evo Nino Lampič (premiera marca 2019), pa je trpka skica ujetosti človekovih strasti v vsakdanjem življenju.

Otroška "zasukana" Smrčuljčica
Otroška predstava jubilejne sezone pa bo "zasukana pravljica" Leah Wilcox Smrčuljčica v režiji Tjaše Črnigoj (premiera novembra 2018). Zgodba o Trnuljčici se v pravljični tradiciji pojavlja v številnih različicah. Najbolj znani sta pravljici bratov Grimm in Charlesa Perraulta. Leah Wilcox pa je sodobna avtorica, ki se v slikanici Smrčuljčica (Waking Beauty namesto Sleeping Beauty) s pričakovanji poigrava in jih tudi preizprašuje. Glede na najbolj znani različici marsikaj zasuka oziroma zapiše "narobe". Smrčuljčica se začne s kraljevičem, ki išče zmaja, da bi ga ubil: zasliši strašen zvok, ki prihaja iz gradu, in je prepričan, da je slišal zmaja. Zato se nemudoma odpravi v notranjost gradu. Toda na svoje veliko presenečenje tam najde smrčečo kraljično ...

Gledališka uprizoritev Smrčuljčica bo namenjena predšolskim otrokom in otrokom, ki obiskujejo prvo triado osnovne šole. Izhajala bo iz knjige Leah Wilcox, a se bo obenem ozirala tudi na širšo tradicijo pravljice. Z različnimi strategijami, ki jih ponuja prostor gledališča, pa se bo poigravala s pričakovanji mladih gledalcev o dejanjih kraljeviča, kraljične in vile, ki bodo nastopali v uprizoritvi. Uprizoritev bo tako zastavljala vprašanja, kako naj se vedejo dekleta in fantje, kaj se od njih pričakuje in kdo je tisti, ki določa ta pričakovanja.