Predstava Bitter Wheat tematizira "slabo vedenje" v najrazličnejših industrijah, ne samo v zabavni, je za tiskovno agencijo Reuters pojasnil John Malkovich. V njej spoznamo Barneyja Feina, vplivnega in arogantnega producenta, ki je v Hollywoodu podkupil svojo pot do uspeha. Ko v svojo hotelsko sobo "na sestanek" zvabi mlado igralko Kim Li (Ioanna Kimbook), se izkaže, da hoče od nje spolne usluge v zameno za pomoč pri karieri.

Problematika sega onkraj meja Hollywooda
"V večini karier so že obstajali številni ljudje, ki se zelo slabo vedejo," je na premierni večer komentiral 65-letni Malkovich. "Seveda sva z Davidom govorila o tem, koliko naj bo moj lik podoben Weinsteinu, kar mislim, da niti ni. Z njim nisem imel zadostnega odnosa ... Škandal je prej izhodiščna točka za razmislek o načinu obnašanja, ki obstaja že stoletja."

Harveyja Weinsteina je spolnega nadlegovanja ali nasilja obtožilo več kot 70 žensk, in to za obdobje več desetletij. Producent je sicer vse obtožbe zanikal, češ da so bili vsi morebitni spolni stiki prostovoljni. Sojenje 67-letniku v zvezi s primeroma dveh žensk se bo v New Yorku začelo septembra.

Prvi val obtožb proti Weinsteinu je bil leta 2017 katalizator za gibanje #MeToo. To je osvetlilo na desetine vplivnih mož v zabavni industriji, poslovnem svetu, politiki in športu, ki so jih ženske obtožile spolnega nadlegovanja.

"Stojimo ob vznožju gore, ki jo bo zelo, zelo težko preplezati," je komentirala Doon Mackichan, ki v predstavi igra Feinovo dolgoletno asistentko Sondro. "Ženske so se tako dolgo bale izgube svojih služb, da so bile pripravljene ogromno pretrpeti. Upam, da se to spreminja. Izjemno pomembno je, da se o tem pogovarjamo."

Kljub resni temi skuša biti predstava tudi duhovita, še posebej z nekaterimi replikami Malkovichevega lika. "Lik se mi je zdel velik izziv, drama pa zelo dobra, tako da me ni bilo treba dolgo prepričevati, da sem sprejel."

Ne podcenjujte cinizma Hollywooda
Legendarni hollywoodski igralec je v preteklosti že pojasnil, da je Weinsteina sicer spoznal leta 1998, med snemanjem filma Rounders, da pa se med njima "ni spletla kaka globlja vez". Na vprašanje, ali bi Weinsteinu morda lahko uspela velika vrnitev, pragmatično odgovarja: "Seveda. V Hollywoodu so se zgodile že veliko bolj čudne stvari. Bilo pa bi težko, ker si ne predstavljam, da bi ženske hotele sodelovati pri kakem njegovem projektu – in če bi sodelovale, bi jih križali."

Pulitzerjev nagrajenec David Mamet, ki je najbrž najbolj znan po dramah Seksualna perverzija v Chicagu in Glengarry Glen Ross, je sicer v preteklosti že obravnaval temo spolnega nadlegovanja – drama Oleanna (1992) tematizira odnos med profesorjem in študentko. (Mimogrede, tam je šlo za dekle, ki svojemu profesorju uniči življenje z izmišljeno obtožbo nadlegovanja. Predstava je bila že v času nastanka tarča obtožb, da gre za napad na feminizem.)

Spet enkrat se vse vrti okrog moških
Prve kritike predstave so skoraj brez izjeme negativne. Time Out brez okolišenja sklene, da je predstava "slaba, čudaška in brez poante". "Fein je absolutno negativen lik – ni pa niansiran. Malkovichevo rentačenje je enodimenzionalno, celo monotono. Umetno so ga odebelili in Mamet, ki je predstavo tudi režiral, poskuša izsiliti smeh na podlagi tega, da je protagonist pretežek, kot da je to najboljši način, da se ga sesuje. Daj no, David, lahko meriš višje."

"Mamet je v ospredje zgodbe o utišanih in oviranih ženskah postavil moškega," opazi recenzentka portala The Stage. "To je ciklično in je cinično. Gre za utrjevanje dinamike moči na odru in za njim, za to, da je mlada in neizkušena igralka postavljena ob hollywoodskega zvezdnika. To je utrjevanje sistema, ki naj bi ga predstava kritizirala, in je prispevek k družbi, v kateri se zdi smeh sprejemljiv odgovor na tako vedenje. V več pogledih zapravljena priložnost."

Časopis The Guardian je svojo recenzijo že v naslovu oklical za "pošastno brco v temo". "Satira manipulativnega mogula je neverjetno štorasta: kljub močni prezenci Johna Malkovicha je predstava redek primer Davida Mameta, ki je zdrsnil pod svoj standard."

Kritiški kolegi z druge strani Atlantika se strinjajo. The New York Times piše: "Nisem prepričan, da je Feinova zgodba – in zgodba moža, ki ga je navdahnil – tako preprosta. Bitter Wheat bi bila občutno boljša predstava, če bi bila bolj poglobljena. Če predpostavljamo, da jo je bilo sploh treba napisati." The Hollywood Reporter produkciji očita "isto neiskrenost, kot so jo premogli vsi Miramaxovi filmi sredi devetdesetih".