Predstave v Ljubljani so sicer bolj ali manj razprodane, so pa zato vstopnice za gledališča drugih slovenskih mest še na voljo. Foto: Barbara Čeferin
Predstave v Ljubljani so sicer bolj ali manj razprodane, so pa zato vstopnice za gledališča drugih slovenskih mest še na voljo. Foto: Barbara Čeferin

Vstopnice za najuspešnejše predstave letošnje sezone hitro kopnijo. V MGL-ju, ljubljanski Drami in City teatru so njihove silvestrske predstave na velikih odrih že razprodane. Je pa mogoče dobiti še vstopnice za predstavi v Cankarjevem domu; za rusko klovnovsko-pantomimično predstavo Družina SeMiAnYk, ki jo bodo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma uprizorili na zadnji dan v letu ob 20.00, je na voljo še okoli 100 vstopnic. V Gallusovi dvorani bodo gostili SNG Opera in balet Ljubljana s Hrestačem - Božično zgodbo. Za predstavo je na voljo še okoli 250 vstopnic.

Na velikem odru ljubljanske Drame bodo ob 19.00 uprizorili predstavo Georgesa Feydeauja Bumbar, v Mali drami pa uro pozneje predstavo Zasebno življenje. Veliki oder Mestnega gledališča ljubljanskega bo ob 19.30 ponudil Molierovega Skopuha, Mala scena pa ob 20.00 Pomarančno kožo. Razprodana je tudi monokomedija Čefurji raus!, ki jo bodo uprizorili v ljubljanskem City teatru.

V štajerski prestolnici bodo v veliki dvorani SNG Maribor ob 17.00 uprizorili opero La traviata, pol ure pozneje pa bo v stari dvorani na ogled Brechtova ljubezenska komedija Malomeščanska svatba. Vstopnice za predstavi so še na voljo. SLG Celje si je za silvestrsko predstavo izbral komedijo Županova Micka, ki tudi še ni razprodana.

Za ljubitelje komedije bosta na Gorenjskem poskrbela Prešernovo gledališče Kranj in Špas teater. V kranjskem gledališču bo ob 19.00 na ogled komedija Partnerski odnosi, v mengeškem teatru pa bo ob 19.30 na sporedu Sezona naročenih umorov v produkciji T. I. P. teatra. Za obe predstavi je na voljo še nekaj vstopnic.

Tudi na Primorskem bo zadnji večer v letu mogoče preživeti v gledališču. V Novi Gorici imajo za silvestrsko predstavo, Nenavadno prigodo, ob 21.00 še nekaj prostih vstopnic. Posebna silvestrska predstava pa se obeta v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer bodo v zadnji letošnji noči ob 21.30 premierno uprizorili predstavo Kažin ali Karabinjerjeva Katra.

Libretist Marius Petipa je Hrestača zasnoval na Dumasovi predelavi Hoffmannove pravljice Hrestač in mišji kralj, Vamos pa ga je nadgradil z brezčasno Božično zgodbo Charlesa Dickensa o ljudomrznem skopuhu. Ta sovraži praznike, ob sanjskem dogajanju pa se zave krivic, ki jih je zagrešil v življenju, in se zanje pokesa. Foto: Cankarjev dom
Klovnovsko pantomimično gledališče Licedei je v zadnjem desetletju s precejšnjim uspehom gostovalo po svetu. V gledališču na meji med klovnijado, varietejsko predstavo in tragično farso nastopajo plesalci, akrobati, glasbeniki in igralci. Uprizarjajo predstave brez besed, ki so razumljive gledalcem vseh starosti. Foto: Cankarjev dom
Bumbar (1896) ima med Feydeaujevimi igrami prav posebno mesto: je namreč prva od njegovih komedij, ki je bila leta 1951 uvrščena v repertoar Comédie-Française in mu prislužila ovacije navdušenih kritikov in oznake kot »klasik« in »največji za Molièrom«. Tema je zakonska (ne)zvestoba, ki zaplete klobčič navzkrižnih razmerij kar petih zakonskih parov in ljubimcev, ki se v hotelu sumljivega slovesa bliskovito izmenjujejo v vseh mogočih kombinacijah zalezovalcev in skrivačev. Foto: SNG Drama
Ona in On, protagonista igre z naslovom Zasebno življenje, se prvič srečata na vlaku, transportnem sredstvu, ki se ga bolj kakor drugih drži pridih nostalgije. A kakor v sodobnem vlaku z njegovimi neosebno dizajniranimi kupeji in s pokrajino, ki je le še ogolelo postindustrijsko smetišče, ni skoraj ničesar več romantičnega, tako v nastajajočem ljubezenskem odnosu ni več klasičnih spremljajočih pojavov. Foto: SNG Drama
S skopuštvom Harpagona je Moliere kritiziral takratno družbo, v liku pa lahko vidimo posameznika, ki se nikakor ne more prilagoditi družbi. Skopuštvo je v predstavi aktualizirano z dvema fenomenoma: s hiperpotrošništvom, za katerim se tudi skriva skopuštvo, - recimo po načelu "kupiš dva dobiš tri" -, ter s skopostjo čustev. Foto: MGL
Biti všeč – ne biti všeč? Komu?" To vprašanje si ženska (ženske)v Pomarančni koži nenehno zastavlja(jo) na način, ki vzbuja posmeh, pomilovanje, privoščljivost in s tem gledalki oz. gledalcu zagotavlja narcisistični dobiček. Foto: MGL
Tako kot knjiga je tudi monodrama Čefurji raus! v režiji Mareta Bulca z Aleksandrom Rajakovićem - Saletom doživela velik uspeh. Foto: Glej
Čeprav je bil Giuseppe Verdi v hudi časovni stiski, ko je skladal La traviato, mu je uspelo ustvariti eno svojih najtrajnejših del. Verdi in Piave sta v Dumasovi drami Dama s kamelijami prepoznala brezčasno tematiko; ljubezenska zgodba, ki se vrti okoli razklanosti med družbeno sprejemljivim in narekom srca ter aktualizira nemoč preseganja socialnih razlik ... Foto: SNG Maribor
Enodejanka Malomeščanska svatba oziroma kar Svatba, kot jo je Brech sprva naslovil, je eno izmed njegovih zgodnješih del, natančneje, napisal jo je leta 1919, ko mu je bil star le enaindvajset let. Lotil se je malomeščanstva in razkril njegovo lažno moralo, sprenevedanje, hinavščino, lažno iskrenost, prešuštvovanje, ljubosumje, sovraštvo in podobne negativne pojave. Vse to pa preko absurdnih situacij. Foto: SNG Maribor
Županova Micka je bila prva igra v slovenskem jeziku, uprizorjena v prostorih današnjega celjskega gledališča leta 1849, hkrati je tudi Linhartov prvi dramski poskus v slovenskem jeziku; mladostna dramska dela je namreč pisal v nemščini. Igra je nastala iz razsvetljenskega duha dobe, ki je spodbujala zdravo kmečko zavest ter kazala brezdelno in pokvarjeno življenje plemstva. Foto: SLG Celje
V komediji Partnerski odnosi se Tone Partljič duhovito loteva aktualne teme partnerskih odnosov, vprašanja feminizma, najrazličnejših partnerskih kombinacij in spolnih usmerjenosti, obenem pa v dogajanje spretno vplete tudi družbenopolitično stvarnost. Foto: Prešernovo gledališče Kranj
Komedijo Sezona naročenih umorov srbskega avtorja Zlatana Dorića je režiral Gojmir Lešnjak - Gojc, v njej pa igrajo Mojca Partljič, Andrijana Boškoska - Batič, Franko Korošec in Branko Ličen . Foto: Špas teater
Carlo Goldoni je v komediji Nenavadna prigoda z ljubeznivimi, vseskozi spravljivimi značaji – napisal jo je pred 250 leti, bojda po resnični zgodbi – osmešil ljudi, ki se radi vpletajo v tuja življenja in "pomagajo" bližnjim, pri tem pa tvegajo, da se prej ali slej zapletejo v lastno zanko. Foto: SNG Nova Gorica