Festival se bo letos prostorsko razširil. V Ljubljani bodo prizorišča predvsem ob vodi, torej ob Ljubljanici in Gradaščici. Gledališče Ane Monro, ki si že vrsto let prizadeva odpirati nova prizorišča uličnega gledališča, bo naselilo obrežje vse od Tromostovja do Brega kot nove lokacije v Trnovem in na Prulah: Hradeckega most, Eipprovo ulico, park ob Gradaščici, Plažo, park, otroško igrišče in športno igrišče na Prulah ter Špico.
Na Prulah bo potekal tudi nedeljski zaključek festivala Ane Desetnice v okviru projekta Gostija kultur, s katerim se želijo povezati z lokalnim prebivalstvom. K sodelovanju bodo povabljena društva, organizacije ter druge zanimive skupine z območja celotne Ljubljane, Gostija kultur pa bo prava mešanica gledališča, športa, glasbe, kulinarike, zanimivih predstavitev, dejavnosti in drugih dogodivščin.
Ulično gledališče je odprto k občinstvu
"Prostor je poleg nastopajočih in občinstva temeljni element uličnega gledališča." Privlačne lokacije privabijo tudi mimoidoče občinstvo in oživljajo vedno nove predele mesta. Ulično gledališče ljudem na ulicah omogoča, da se srečajo s kulturo, kot pravi vodja festivala Goro Osojnik. "Ulično gledališče je popularno, ker je odprto k občinstvu. Kljub vsemu je še vedno gledališče, torej marginalna oblika kulture. Nobeno gledališče ne more na ulico pripeljati pol milijona ljudi, medtem ko marsikateri glasbeni skupini to zlahka uspe, da ne govorimo o zabavah, recimo rave partyjih. Kar ponujamo mi, je štiri dni druženja ob gledališču v javnem prostoru." Druženja, ki je namenjeno prav vsem, od najmlajših do najstarejših.
Kot pravi Osojnik, je njihovo ciljno občinstvo aktivno prebivalstvo. "Opažamo, da je prav za to skupino najmanj poskrbljeno. Družba skrbi predvsem za marginalne skupine, kar je sicer dobro, a če želimo živeti v zdravi družbi, moramo nekaj ponuditi tudi aktivnemu prebivalstvu, ki nenazadnje oblikuje neko lokalno okolje." Pri tem pa niti malo ne verjame v pregovorno zaprtost Slovencev. Tudi če gledalci kdaj niso čisto prepričani, kaj se od njih pričakuje, po njegovem mnenju po več letih festivala le vedo, da bo nastopajoči ob povabilu k sodelovanju tudi poskrbel, da se jim ne bo nič zgodilo. In tako radi sodelujemo. "Smo topla publika, nismo pa na prvo žogo. Treba nas je pridobiti, kar pa ni tako težko."
Predstave nad vodo, na hoduljah in v zraku
Ker se želijo izogniti velikim spektaklom, bodo letos odigrali več manjših predstav. Več bo tudi "pohodnih predstav", pri katerih se nastopajoči in občinstvo premikajo po prizoriščih.
Gledališče Ane Monro bo nastopilo z dvema predstavama: Kletko in Zlatim oslom, Rozinteater pripravlja verski obred z ničelno stopnjo DDV-ja, svoje produkcije bo prikazala druga generacija ŠUGLE (Šole uličnega gledališča, ki poteka v okviru Gledališča Ane Monro), z uličnim prvencem Čas pa bo nastopila članica prve generacije ŠUGLE Urška Ličef. Nekje nad vodo se bo predstavila tudi slovensko-francoska zasedba The Beast, ki jo vodi Dana Augustin.
Mednarodni festival uličnega gledališča bo v Ljubljano pripeljal tudi izvajalce iz 14 različnih držav. Nizozemska skupina Doedel bo uprizorila ognjeni spektakel Tovarna 1, španski Turkitrek bodo svoje nenavadne lutke poslali v Hotel Rak, potujoča družina komedijantov Ens de nos s svojo estetiko spominja na filme Tima Burtona in zgodbe ameriškega pisatelja Edwarda Goreyja, kolumbijska zasedba Teatro taller de Colombia pa bo poskrbela za vizualno doživetje na visokih hoduljah.

Zahod ima »polno rit«, na Vzhodu pa te lahko lopnejo tudi na ulici
Ana Desetnica zaradi svoje strateške lege znotraj uličnih festivalov po Evropi predstavlja most med Vzhodom in Zahodom. Vzhod bo tokrat zastopal Teatr Voskresinnia s "ta pravo slovansko predstavo" - interpretacijo ruskega mojstra Antona Pavloviča Čehova Češnjev vrt. In kako se razlikujeta t. i. vzhodno in zahodno ulično gledališče? "Vzhod še vedno "nima polne riti". Ljudje se težko prebijajo, življenje je še vedno bolj intenzivno kot na Zahodu. Medtem ko se na Zahodu denimo ukvarjajo s tem, ali bodo za neko predstavo uporabili 15.000- ali 25.000-lumni projektor, se na Vzhodu ubadajo s tem, če bodo sploh lahko delali predstavo." Medtem ko ima Zahod ogromno pravil in regulira tudi javni prostor, so na Vzhodu pritiski bolj življenjski. »Če greš na ulico, te lahko nekdo mimogrede lopne, tudi če ne nastopaš neposredno proti vladi.«