Po besedah italijanskega režiserja Piera Francesca Maestrinija, dobrega znanca mariborskega občinstva, so se posebej posvetili dvojnosti duše naslovnega junaka, ki je po eni strani izjemno zlobna, saj je bil to edini način, da je invalidna oseba v tistem času lahko preživela, po drugi strani pa spoznavamo njegovo očetovsko ljubečo dimenzijo.

"Čeprav boste na odru videli vso lepoto italijanske renesanse – scenografijo je inspirirala palača Pallazo del Te iz Mantove, kjer se zgodba dogaja, in tudi kostumi so iz te dobe –, bi težko rekel, da gre za klasično operno režijo. S celotno ustvarjalno ekipo smo se trudili pripraviti intenzivno gledališko izkušnjo, ki raziskuje temačne vidike tega obdobja in grozodejstev, ki so si jih privoščili nespodobni in nasilni tiranski oblastniki," še pravi režiser.

Kostumografija je delo italijanskega kostumografa Luce Dall'Alpija, scenografija pa Juana Guillerma Nove. Kot pravi režiser, se vizualna podoba opere odraža v lepoti renesančnega sloga z bogatimi, lepimi kostumi in sceno. "Vsekakor želimo prikazati nekaj novega v konceptu gledališkega dela, kar upam, da bo všeč občinstvu."

Skladatelju najboljše delo
Rigoletto gre še danes razumeti kot revolucionarno mojstrovino opernega skladatelja, ki si je z naslednjima dvema operama Trubadur in La traviata dokončno utrdil mednarodni ugled najpomembnejšega predstavnika italijanske opere. Verdi je z Rigolettom storil pomemben korak naprej v smeri intenzivnejše glasbene drame, kar se kaže v lastni skladateljevi percepciji, saj je še vrsto let po praizvedbi 11. marca 1851 v beneškem gledališču La Fenice opero Rigoletto pojmoval kot svoje najboljše delo.

V Rigolettu je Verdi opustil iskanje pompoznejših zvočnih učinkov in se odločil za subtilnejšo in rafinirano orkestracijo. Partitura vsebuje številne ikonične glasbene točke, med katerimi izstopajo Vojvodova kancona La donna e mobile, Gildina arija Caro nome in kvartet Un di, se ben rammentomi – Bella figlia dell'amore. Libreto v verzih Francesca Marie Piaveja pa predstavlja psihološko poglobljeno "branje" trikotnika glavnih protagonistov – razuzdanega vojvode Mantovanskega, grbastega dvornega norca Rigoletta in njegove hčerke Gilde, ki podleže ljubezenskim čarom nestanovitnega vojvode.

Rigoletta na mariborskem odru upodablja romunski baritonist Marian Pop, ki je že gostoval v prestižnih opernih hišah po vsem svetu in upodobil domala vse najbolj prepoznavne baritonske vloge. Med letoma 2013 in 2016 je bil član Državnega gledališča Kassel v Nemčiji.
V vlogi Gilde se predstavlja sopranistka Nika Gorič, vojvoda Mantovski pa je Martin Sušnik.

Med drugim nastopajo še Irena Petkova, Dragoljub Bajić, Valentin Pivovarov, Mojca Potrč, Bogdan Stopar, Sebastijan Čelofiga, Marko Mandir in Petra Crnjac.