Giacomo Puccini (1858–1924) velja za mojstra globoke sočutne obravnave človeških usod, medosebnih razmerij in predvsem v neprekosljivem čutu za glasbeno dramo, ki jo poganjajo človeške strasti. V središču njegovega dela je ljubezen, ki nas, kot so zapisali v SNG-ju Maribor, v enaki meri osrečuje, izpolnjuje, kakor tudi pogubi in uniči.

Zgodba opere se opira na vsebino romana Abbeja Prevosta L'histoire du Chevalier Des Grieux et de Manon Lescaut (Zgodba o vitezu Des Grieuxu in Manon Lescaut) iz leta 1731, ki se je dotaknil številnih vprašanj človeške etičnosti in predvsem tragičnosti, ki jo gre iskati v šibkosti človeškega značaja in odsotnosti vrednot. Te poosebljata Manon Lescaut kot izkoriščevalska kurtizana in čustveno labilni plemič Des Grieux.

"Vrtiljak ljubezenskih avantur, pohlepa in kriminalnih dejanj ponese oba operna protagonista v izgon čez lužo, v tedanji francoski protektorat Louisiano, od koder prebegneta in poiščeta zatočišče v nekem britanskem naselju, a od žeje in izčrpanosti klavrno propadeta v puščavi," pišejo v gledališču.

Režija opere je v rokah dobrega znanca mariborskega občinstva Piera Francesca Maestrinija. Pod taktirko romunskega dirigenta Gabriela Bebeselee ob Sabini Cvilak nastopajo Jaki Jurgec, Max Jota, Sebastijan Čelofiga, Bogdan Stopar, Marko Mandir, Mihael Roškar, Dada Kladenik, Tomaž Planinc, Dušan Topolovec ter balet, zbor in orkester mariborske Opere. Scenograf je Nicolas Boni, kostumograf pa Luca Dall'Alpi.

Manon Lescaut, ena izmed skladateljevih prvih fatalnih žensk, je bila po praizvedbi v torinskem Kraljevem gledališču leta 1893 njegov prvi veliki triumf. V mariborski operni hiši so jo do zdaj uprizorili že leta 1966.