Ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor je povedal, da tako Ljudski demokratični cirkus Sakešvili kot tudi Antigona sledita tematski usmeritvi letošnje sezone Drame. Obe zgodbi predstav sta zgrajeni na ruševinah prejšnjega sveta in tako se obe vsaj posredno tudi ukvarjata z vprašanjem utopije oziroma antiutopije, v kateri se je znašel sodobni svet.

Poenostavljena totalitarna državna tvorba
Dramsko delo Roka Vilčnika, ki se pod svoje stvaritve podpisuje kot rokgre, je bilo lani ovenčano z Grumovo nagrado. Avtor si ga je zamislil kot odgovor na vprašanje, kakšna bi morala biti država, v kateri ne bi bilo nobene skrbi in v kateri bi lahko slepo verjel nekemu avtokratskemu božanstvu ter tako živel mirno.

Vilčnik si je tako zamislil totalitarno državico, v kateri je vse tako poenostavljeno, da se vsi ljudje in stvari imenujejo enako - Sakešvili. Dramaturginja Darja Dominkuš je povedala, da je Ljudski demokratični cirkus Sakešvili besedilo neštetih asociacij, ki je zanimivo tudi s slogovnega vidika. Odlikujejo ga namreč avtorjev črni, večkrat že obešenjaški humor ter prvine absurda in ludizma. Zgodba predstave se vrti okrog cirkuške predstave, ki pa je zaradi smrti dosmrtno imenovanega predsednika ne izvedejo.

Luka Martin Škof, ki podpisuje režijo, je dejal, da je želel na oder postaviti očeta, mamo in dva sinova, ki bi odslikavala politično diktaturo. Kot je povedal režiser sam: "Če je na vrhu države dosmrtni oče naroda, se njegov način prenaša tudi v družinsko okolje, v katerem živijo alfasamec, alfasamica in podložniki."

V predstavi Ljudski demokratični cirkus Sakešvili igrajo Gregor Baković, Maša Derganc, Boris Mihalj in Klemen Slakonja. Oblikovalec prostora, videa in luči je Miha Horvat, kostumografinja Urška Recer, koreograf in avtor glasbe, ki temelji na Zdravljici, Ivan Mijačević.

Vpliv družbenopolitičnega konteksta na protagoniste tragedije
Sofoklesova Antigona velja za eno najbolj uprizarjanih del, je poudarila dramaturginja Žanina Mirčevska, ki je tudi avtorica priredbe tragedije v prevodu Kajetana Gantarja. V tokratni uprizoritvi so želeli več poudarka dati družbenopolitičnemu kontekstu in zgodovini Teb, ki je vplivala tudi na življenje protagonistov tragedije. Tebam je namreč vladalo 21 kraljev, prednikov Antigone, ki pa so vsi zelo tragično in krvavo končali, je pojasnila Mirčevska.

Osnovni vprašanji, ki so si ju ustvarjalci predstave postavili, sta bili: zakaj je Antigona brata pokopala dvakrat in od kod izvira njeno ime. Po mnenju dramaturginje si Antigona ni želela le pokopa brata, pač pa tudi konfrontacije s Kreonom ter s tem tudi zavestne samoukinitve in izstopa iz prekletstva svoje rodbine.

Del režiserjevih temačnih voda
V predstavi, ki jo je režiser Eduard Miler označil za del svojih "darkerskih projektov", v vlogi Kreona nastopa Jurij Zrnec. Kot je dejal, je dolgo čakal na tovrstno vlogo, ki si jo želi vsak igralec, saj odpira številne miselne poligone. Kot Antigona bo nastopila Nina Ivanišin, ki je omenila več intervencij v sicer monumentalno delo, med njimi glasbo Damirja Avdića, ki tudi nastopa v predstavi.

Poleg Zrneca, Avdića in Ivanišinove v predstavi Antigona igrajo še Iva Babić, Nik Škrlec, Saša Pavček in Vanja Plut. Scenografijo podpisuje Branko Hojnik, kostumografijo pa Jelena Proković.

Krstna uprizoritev Ljudskega demokratičnega cirkusa Sakešvili na odru Male drame bo drevi ob 20. uri, premiera Antigone na Velikem odru pa v soboto ob 19.30.