V predstavi Revizor, ki je prva njihova letošnja premiera sezone, sodeluje celoten igralski ansambel Prešernovega gledališča Kranj ter gostje Branko Jordan, Gašper Jarni, Gregor Zorc in Kristjan Guček.

Gogoljevo besedilo v prevodu Franceta Vurnika sta priredila Koležnikova in Gregor Fon, tako da se bosta v predstavi lahko ugledala tudi današnja družba in oblast. S to komedijo je Gogolj želel "vzpostaviti ambicijo gledališča kot javne zadeve", ki vsaki družbi kaže njeno neizprosno ogledalo, so zapisali v kranjskem gledališču, kjer s predstavo odpirajo novo sezono.

Kot je pojasnila režiserka, sta le nekoliko posodobila replike in zamenjala nekatere stavčne strukture, da je tekst bolj tekoč. Predstava se dogaja v enem prostoru, in sicer v nekdanjem zadružnem domu. Scena je narejena tako, da igralci ves čas igrajo v treh planih, pri čemer morajo izjemno dobro vedeti, kaj delajo drugi igralci. Kot je še dejala, je pogosto tako, da glavnega dogodka ne vidi nihče, pač pa vidimo komentarje glavnega dogodka.

Veselko: Revizor že "vroča roba"
Direktor Prešernovega gledališča Kranj Borut Veselko je dejal, da je predstava Revizor že zdaj "vroča roba", kar pripisuje tako igralski zasedbi in režiserki Mateji Koležnik kot tudi ugledu samega gledališča. V predstavi sodeluje celoten igralski ansambel Prešernovega gledališča, član katerega je po novem tudi Primož Pirnat, pa tudi štirje gostje, in sicer Branko Jordan, Gašper Jarni, Gregor Zorc in Kristjan Guček. Scenograf predstave je Ivo Knezović, kostumografka Ana Savić Gecan, lektorica Barbara Rogelj.

Dramaturginja Marinka Poštrak meni, da je bilo v preteklosti veliko uprizoritev Revizorja, ki so bile pogosto napačno interpretirane. Gogolj je napisal družbeno angažiran tekst, podržal je zrcalo takratno družbi, a vanj se lahko mirno pogledamo tudi danes, je dejala in menila, da so v predstavi našli neki pravi kot, in sicer realizem.

Ena najostrejših kritik oblasti in družbe
Predstava je nastala ob 200. obletnici rojstva ruskega dramatika Nikolaja Vasiljeviča Gogolja. Kot so v Prešernovem gledališču zapisali v sporočilu za javnost, je idejo za Revizorja Gogolju v pogovoru navrgel Puškin, s katerim sta bila velika prijatelja.

Puškinu se je namreč na nekem potovanju po Rusiji zgodilo, da so ga zamenjali za visokega državnega uradnika. Na osnovi tega je Gogolj v rekordnih treh mesecih napisal eno najbolj radikalnih in najostrejših kritik (ruske) oblasti kot tudi neusmiljen prikaz skorumpiranega uradništva oziroma birokracije in celotne družbe ter obenem tudi grenko komedijo "pobebavljene" malomeščanske morale, zato tudi ne preseneča uničujoči odziv občinstva po ogledu prve uprizoritve (1836), česar se je Gogolj verjetno že pred uprizoritvijo zavedal in bal, a je kljub vsemu upal in si želel, da bi se ob pogledu v nastavljeno zrcalo oblast ter družba zamislila nad sabo.

Gledališče je bilo za Gogolja ogledalo stvarnosti in katedra, s katere je mogoče spregovoriti o napakah oblasti, sistema, družbe in življenja nasploh. In prav to ogledalo nam, s svojimi deli in njihovimi uprizoritvami, vsakič znova postavi pred naš obraz, da bi se v njem, kot je nekje sam zapisal, "s smehom skozi solze prepoznali".