Drama Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor bo danes v dvorani Frana Žižka premierno uprizorila tragedijo Fedra, sodobno dekonstrukcijo grškega mita o Tezejevi ženi, ki se zaljubi v svojega pastorka Hipolita. Predstava v odrski priredbi Tiborja Hrs Pandurja raziskuje to arhetipsko zgodbo o ljubezni in politiki z različnimi antičnimi referencami na stoiškega filozofa Seneko in Evripidovega Hipolita ter zasnovami avtorjev novega veka kot sta francoski dramatik iz 17. stoletja Jean Racine in belgijska pisateljica Marguerite Yourcenar.

"Ko po skoraj 2500 letih od nastanka Evripidovega Hipolita, po skoraj 2000 letih od Senekove Fedre in po več kot 350 letih, kolikor je minilo od Racinove Fedre, odstranimo plasti časa, je Fedra še vedno tragedija o fenomenu vzpostavljanja moči in o neustavljivi, uničujoči ljubezni, ki nenehno niha med razumom in strastjo, med življenjem in smrtjo - smrtjo, ki na koncu postane njena edina mogoča rešitev. Umiranje na obroke, od trenutka, ko se zaljubi," izpostavlja režiserka.

Fedra Jeana Racina (1639–1699) velja za največjo dramsko mojstrovino francoskega klasicizma. "Fedra, ki je v evokaciji mitologije dedno zaznamovana in jo slepo vodi njena strastna ljubezen do pastorka Hipolita, je kompleksna osebnost, ki se sooča s svojo človečnostjo, z družinskimi vezmi in z družbenimi normami, z dovoljenim in s prepovedanim, sama pa je obsedena s svojo krivdo, ki jo doživlja hkrati kot užitek in bolečino."

Tragična zgodba raziskuje globine ljubezenske krivde in kazni, hrepenenj, osamljenosti ter pomanjkanja milosti in sočutja. Prikazuje, kaj se zgodi, ko postaneta strast in sram instrumenta uničenja - ne le glavne junakinje, temveč vseh, ki jih zadeva vprašanje človekovega končnega smisla in njegove svobode. "V ospredju drame ostaja želja kot gonila sila človeških odločitev in posledic, ki jih ima na posameznika in skupnost," so zapisali v sporočilu za javnost iz Drame SNG Maribor.

Sodobna dekonstrukcija mita odpira tudi nova vprašanja o moči, želji in identiteti. "Uprizoritvena strategija je odsev realne situacije: sodobni ljudje uprizarjajo antično zgodbo, zato lahko liki s sodobne perspektive komentirajo lastno vlogo, ki so jo 'prisiljeni' igrati. Zmožni so tako rekoč posthumno zreti in komentirati lastno usodo," pravi Tibor Hrs Pandur, ki je tudi dramaturg uprizoritve. Po njegovih besedah je Fedra v pričujoči realpolitični reinterpretaciji predstava o zlorabi moči oziroma o tem, kako družbeno represiven sistem zlorabe moči (v tem primeru patriarhalna monarhija antične Grčije) generira, množi in spodbuja represije in zlorabo moči.

"S tem pa vsaj poskuša izvesti kritiko oblasti in ravnanja, ki deluje po logiki nenehnega prelaganja odgovornosti, naj bodo to tedanji sužnji, drugorazredne državljanke ali bogovi. Vsi protagonisti zlorabljajo ali hočejo uporabiti oblast v zadovoljevanje svojih ciljev in potreb. Vsi liki so hkrati žrtve in povzročitelji represije. Nihče ni povsem čist, pri čemer sta vsaj dva od petih čistejša od ostalih treh in na koncu tragično ter nepotrebno žrtvovana," je zapisal za gledališki list.

Scenograf predstave je Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, avtor glasbe Branko Rožman, koreografinja Tanja Zgonc, oblikovalka videa Lina Rica in oblikovalka svetlobe Vesna Kolarec.