Knjiga, obogatena s slikovnim gradivom, temelji na lanskem simpoziju ob stoletnici Cankarjeve smrti.

Prvič: 31. maja 1919 v Trstu
Monografijo je uredila Diana Koloini, ki pravi, da skuša knjiga z različnih vidikov pregledati stoletno obdobje uprizoritvene zgodovine te morda najpomembnejše slovenske drame sploh.

Prva uprizoritev Hlapcev je bila 31. maja 1919 v Trstu v režiji Milana Skrbinška. Pozneje so jo na oder postavila domala vsa slovenska gledališča. V 100 letih je doživela 34 uprizoritev, nazadnje leta 2017 v ljubljanski Drami v režiji Janeza Pipana in z Markom Mandićem v vlogi učitelja Jermana, ki je z delom svoje interpretacije tudi uvedel predstavitev.

Da je bila krstna uprizoritev v Trstu, so po besedah gledališkega teoretika Alda Milohniča obstajali razlogi, a če bi jih odmislili, je po njegovem mnenju še vedno nenavadno, igra pa je še vedno aktualna in jo je še vedno mogoče prebrati na nov način.

Novi interpretativni poudarki
Kot sta povedala Ana Perne in Blaž Lukan, vodja simpozija, po katerem je zbornik nastal, so že ob razmišljanju o Cankarjevem letu vedeli, da bo kmalu zatem sledila obletnica prve uprizoritve Hlapcev. Zato sta povabila različne ljudi, da bi osvetlili njihovo uprizarjanje skozi celotno zgodovino. Po Lukanovih besedah knjiga daje nove interpretativne poudarke o Hlapcih, do katerih se literarna zgodovina težko dokoplje, tudi z vidikov režiserjev, ki so jih postavljali na oder, manjka morda le igralska avtorefleksija.

Prispevek o tem, kako je kritika sprejemala uprizoritev Hlapcev, je pripravil Rok Andres, Lukan se je posvetil uprizarjanju skozi stoletje, Tomaž Toporišič je prispeval primerjavo med uprizoritvenimi in teoretskimi interpretacijami Hlapcev in ugotovil, da so bile uprizoritvene interpretacije morda bogatejše in drznejše od teoretskih, je iz vsebine izpostavila urednica.

Tudi o razvoju scenografije
Po njenih besedah knjiga med drugim govori tudi o razvoju scenografije na primeru Hlapcev in o razvoju odrskega jezika. Med režiserji, ki v njej predstavljajo svoje koncepte, je tudi Mile Korun, ki jih je uprizoril štirikrat, in je tudi sicer najpomembnejši interpret Cankarjeve dramatike v celoti. Prebrati pa je mogoče tudi o velikem dogodku v 60. letih, ko je drama v režiji Slavka Jana in izvedbi ljubljanske Drame gostovala na mednarodnem festivalu v Parizu, kar je bil takrat po besedah Diane Koloini prvi pomemben prodor slovenskega gledališča v svet.

Veliki zgodbi segata druga drugi v roko
Monografija je izšla kot 100. zvezek v zbirki Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta. Po besedah muzejskega svetnika Štefana Vevarja sta se "obe stotici - Dokumentov in uprizarjanja Hlapcev - tako srečno ujeli, da bi kdo pomislil, da je šlo za zrežiran koncept, a je šlo za naključje, ki pa ga lahko imamo tudi za simbolno znamenje v smislu, da obe veliki zgodbi segata druga drugi v roko in si želita srečno naslednje stoletje".

Vpogled v stoletnico uprizarjanja Hlapcev je inštitut, ki je monografijo izdal v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, pripravil tudi v obliki e-razstave Hlapci.