Grumov Dogodek v mestu v Gogi sodi med slovenske dramske klasike in je tako kot, na primer, Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski metafora za slovensko provincialnost, pravzaprav 'zabačenost' in temačnost, zavrtost, zavist ... Horvat se je Goge tokrat lotil skozi malce drugačno prizmo, v kateri je kot vir navdiha služil Dante Aligheri s svojo upodobitvijo pekla v Božanski komediji.

Devet krogov - devet slik iz Grumovih besedil
V predstavi režiser iz Grumovih različnih proznih in dramskih besedil izriše devet peklenskih mučilnic izgubljenih duš ter poskuša odpreti vprašanje človeškega spoprijemanja z nepovratnim. Kot pravi Horvat, gre za potovanje po devetih krogih slovenskega pekla, posamezni prizori pa skorajda niso povezani. Skupno jim je le to, da "razpirajo problem, ki ga je Freud poimenoval 'das Unheimliche', torej ko nam v nekem trenutku nekaj, kar nam je bilo domače, postane povsem tuje". Za predstavo je zato izbral žanr srhljivke, kar je v gledališču redkost.

Horvatova postavitev je torej prav tako razčlenjena na devet krogov, ki skupaj s Predpeklom v vlogi prologa in Obzidjem Dita v vlogi medigre tvorijo celoto desetih dramskih slik. Vendar pa v priredbi ostaja le malo originalne drame, le nekaj izbirnih fragmentov, kar pa ne pomeni, da nova postavitev ne ostaja zvesta v slogu, likih, atmosferi, motivih. Vsaka slika si namreč za svojo osnovo jemlje (vsaj) eno izmed Grumovih zgodb ali dram: Predpekel (drami Trudni zastori, Pierrot in Pierrette), Prvi krog (kratka zgodba Matere), Drugi krog (Dogodek v mestu Gogi), Tretji krog (kratka zgodba Tju), Četrti krog (nemi prizor), Peti krog (Beli azil), Obzidje Dita (Dogodek v mestu Gogi), Šesti krog (enodejanka Upornik), Sedmi krog (kratka zgodba Vrata), Osmi krog (Dogodek v mestu Gogi), Deveti krog (Pisma Joži).

Z ozirom na Grumovo življenje
Grumova besedilna osnova pa se je, kljub osrednjemu namenu - zajetju čim širšega spektra mračnih prostorov, likov in atmosfer -, razširila iz same Goge na celotno Grumovo pisavo, tudi njen neliterarni del. Kar se je postopoma izoblikovalo tudi v idejo Goge kot Grumovega osebnega pekla. "Odločitev, da se pri uprizarjanju nekega dela v takšni meri posvetimo osebnemu življenju njegovega avtorja, seveda nujno nosi v sebi nekaj polemičnega. Vendar pa nas k temu ni gnala želja po pozitivistični razlagi in preizpraševanju umetniške vrednosti Grumovega opusa," je zapisal dramaturg predstave Andraž Golc.

Slavko Grum (1901–1949) se je po študiju medicine na Dunaju zaposlil v bolnišnici za duševne bolnike. Stik s praktično psihopatologijo, ko je vsak dan "strmel v oči, zamaknjene v tuje svetove", in ljubezensko razočaranje sta še povečala njegovo izredno občutljivost, nagnjenost k melanholiji in depresijam. Dunajsko obdobje je prebudilo njegovo ustvarjalno žilico in doseglo višek v zrelem ustvarjalnem obdobju med letoma 1925 in 1928. Grumu za časa življenja ni uspelo izdati samostojne prozne knjige, čeprav je leta 1927 pripravil zbirko Beli azil, leta 1931 pa zbirko Izgubljeni sin. Svojo najodmevnejšo in nagrajeno dramo Dogodek v mestu Gogi je začel pisati poleti leta 1928, krstno uprizoritev pa je doživela v mariborskem gledališču 13. maja 1931.

Zasedba predstave
Premiera predstave bo nocoj ob 20.00 v Stari dvorani SNG-ja Maribor. V predstavi igrajo Milada Kalezić, Irena Varga, Irena Mihelič, Nataša Matjašec Rošker, Mateja Pucko, Ališa Kasjak Gutman, Vladimir Vlaškalić, Kristijan Ostanek, Miloš Battelino, Davor Herga, Nejc Ropret in Branko Jordan, sodelovali pa so še scenograf Marko Japelj, kostumografinja Belinda Radulović, skladatelj Drago Ivanuša, oblikovalec svetlobe Pascal Mérat, lektor Janez Bostič in oblikovalka maske Mirjana Djordjević.