Oglas
Skupino odlikujejo prevzemajoča in neposredna energija, tehnična dognanost ter nenaden izostren humor, ki značilno opredeljujejo baletni ansambel.
Švedski baletni ansambel je na odru Gallusove dvorane izvedel tri koreografije tretjega umetniškega vodje te ugledne zasedbe, ki je del Riksteaterna, švedskega nacionalnega potujočega gledališča in ki jo na Švedskem razumejo kot enega glavnih ambasadorjev švedske kulture. Johan Inger je vodstvo baleta leta 2003 prevzel od Matsa Eka, ta pa je nasledil ustanoviteljico ansambla Birgit Cullberg.
Prazna hiša - Negro con flores - Hoja po robuPrvi del večera je prinesel izvedbo koreografije Prazna hiša, točka z abstraktno obliko, o kateri so zapisali: "Gre za občutek osamelosti, kakršen ponoči zajame veliko železniško postajo; ljudje soobstajajo v istem prostoru, a se ne srečajo." Druga koreografija je čustveno bolj raznolika, saj jo po eni strani zaznamuje mrakobnost, po drugi pa teži k nečemu lahkotnejšemu, k igrivosti in raziskuje svobodo; naslovljena je Negro con flores. Predstavo pa je sklenila Hoja po robu, "dramatična zgodba treh žensk v razmerjih do sebe in moških." Sklep predstave je hudomušna koreografija, v kateri najdemo tudi sledi Ravelovega Bolera in skladbe Alina Arva Pärta.
Vsakemu plesalcu posebna vloga
Johan Ingver skrbno ohranja pot, ki jo je začrtala že Birgit Cullberg. Cullbergova, ki je že leta 1950 s predstavo Gospodična Julija zaznamovala švedski in tudi mednarodni balet, je ob ustanovitvi Balleta Cullberg skrbno izbrala osem plesalcev, ki so bili nosilci uresničevanja njenih baletnih vizij. Tudi Johan Inger vztraja pri skrbnem izbiranju plesalcev - v skupino so namreč sprejeti le plesalci, ki so močne osebnosti in katerih plesna spretnost bistveno prispeva k izpolnitvi nastopa celotne skupine. Takšni plesalci so tudi generatorji novih produkcij, saj kot pravi Inger, ga pri ustvarjanju novih koreografij močno navdihujejo tudi njegovi plesalci, in še doda: "Menim, da je Ballet Cullberg ustvarjen za to, da zanj pišejo koreografije - ne gre za repertoarno skupino, ki ostaja nespremenjena v obdobjih vrhuncev, saj bi tako umrla naravne smrti."
'Težka' dediščina Matsa Eka
Inger je leta 2003 vodenje Balleta Cullberg prevzel od ene najvidnejših švedskih plesnih osebnosti, Matsa Eka, najmlajšega sina Birgit Cullberg, ki kot otrok ni kazal nagnjenosti do plesnega giba, ko pa je spoznal, da lahko na odru odlično poveže prvine dramskega gledališča in plesa, ga je delo koreografa povsem prevzelo. Njegovo delo je zaznamovalo povezovanje klasičnega baleta in sodobnega plesa, v vsebinskem oziru pa je bilo zanj značilno psiholoških dilem posameznika, pri čemer je pogosto uporabljal prefinjeni humor. Gola estetika mu nikoli ni veliko pomenila in s tem svojim pristopom je še skoraj bolj kot njegova mati Ballet Cullberg naredil za izjemno plesno skupino. Prav zaradi te 'moči' Matsa Eka so se vsi spraševali, ali bo Ingerju uspelo ohraniti visoko kakovostno raven in drznost ansambla. Po prvih dvomih so Ingerja sprejeli tudi kritiki in leta 2005 je na primer švedski časopis Dagens Nyheter zapisal: "Čeravno Ballet Cullberg že od nekdaj odseva samozavest, je z zanesenim koreografom skupina dobila nov sijaj. /.../ Johan Inger je prava spodbuda."
Johan Inger, ki je pred delom v Balletu Cullberg med drugim plesal v Švedskem kraljevem baletu in v Nizozemskem plesnem gledališču, ni le koreograf. Pri svojih predstavah sodeluje tudi kot kostumograf in scenograf. Glede na scenografijo je treba dodati, da to bistveno zaznamujejo luči, za katere skrbi Erik Berglund, v koreografiji Negro con flores pa spremljamo tudi video Andersa Amréna.
Polona Balantič
Skupino odlikujejo prevzemajoča in neposredna energija, tehnična dognanost ter nenaden izostren humor, ki značilno opredeljujejo baletni ansambel.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje