Na nevarnost Trumpove retorike in politike bodo skušali opozoriti tudi z branjem pisateljičine nove igre, ki bo sočasno z inavguracijo novega ameriškega predsednika potekalo v New Yorku in Mosulu.

Branje bo potekalo po spletu, to pa bo tudi prva predstavitev besedila v angleščini – igro Elfriede Jelinek je prevedla Gitta Honegger, dolgoletna prevajalka pisateljičinih del. Besedilo z naslovom Končna zmaga: Drugi prihod je avstrijska pisateljica na svoji spletni objavila slaba dva tedna po tem, ko so ameriški volivci Trumpa ponovno izvolili za predsednika. Sočasno iraško-ameriško branje pripravlja režiser in umetniški vodja Dunajskega festivala Milo Rau v sodelovanju z newyorškim Martin E. Segal Theatre Centrom. Mila Raua mediji omenjajo kot enega najbolj zanimivih, ambicioznih in kontroverznih umetnikov našega časa, njegove gledališke produkcije pa gostijo številni ugledni mednarodni festivali.

Jelinek in Rau sta se povezala, da bi z branjem ponudila protiutež "gromozansko hrupnemu besnenju trumpistov". V New Yorku bo besedilo brala igralka Nicole Ansari-Cox, v Mosulu bo pa bo nemški izvirnik prebrala njena kolegica Ursina Lardi. Spletno branje bo potekalo prek povezave https://howlround.com od 19. uri po srednjeevropskem času.

O družbi, ki ji vlada "novi stari kralj"
Nova igra Elfriede Jelinek govori o tem, kako Trumpovi sledilci novega predsednika vidijo kot "novega starega kralja", od boga izbranega odrešitelja. Vendar kralj ni sam. Za njim je polno senc, njegova politična in gospodarska klika, ki se strastno bori za pozornost. Odpor se seseda. "Ničesar več ni, nič drugega, drugi ne obstaja več, ničesar se ne da videti, ostaja samo izbrani," slišimo v igri reči slepega vidca.

78-letna pisateljica je sicer najbolj znana po delu Učiteljica klavirja, po katerem je Michael Haneke posnel film z Isabelle Huppert v glavni vlogi. Po prejemu Nobelove nagrade za literaturo leta 2004 je napisala le en roman, veliko bolj dejavna pa je bila na področju dramatike – podpisala je vrsto iger, v kateri odpira pereča vprašanja našega časa. V delih se med drugim ukvarja z vprašanjem spomina in krivde, s kapitalizmom in vse večjo nestrpnostjo družbe. V delu Jeza (Wut) je obravnavala napad na satirično revijo Charlie Hebdo. Pisateljica se je v delu Auf dem Königsweg (Na kraljevi poti) odzvala že na prvo izvolitev Trumpa. Spada med bolj uprizarjane živeče nemško govoreče avtorje tako v avstrijskem in nemškem prostoru kot drugod po svetu. Lani je v ZDA izšel angleški prevod njenega epskega romana Otroci mrtvih, v katerih se v žanru zombijevske grozljivke ukvarja s temo potlačitve holokavsta. V svojih delih se pisateljica ne boji posegati v skrajno občutljive teme (zaradi česar je bila pogosto tarča kritik javnosti – prvič leta 1985 z dramo Burgtheater, v kateri se je ukvarjala s pomanjkljivim razreševanjem nacistične preteklosti v Avstriji) in s prepletanjem različnih pripovednih in dramskih tehnik ustvarja nenavaden slog, ki je neredko na meji prevedljivosti.

Po kontroverznosti znana pisateljica, ki se že leta izogiba javnosti, se je novembra lani v medijih pojavila zaradi svojih izjav, v katerih je ravnanje palestinske islamistične skupine Hamas primerjala z nacisti med invazijo na Poljsko, Izrael pa opisala kot "edino demokratično državo v regiji", kar je bilo v letu in pol trajajočem izraelskem napadanju in uničevanju Gaze tudi stališče vodilnih kulturnih ustanov nemško govorečega prostora.

V obrambo izraelskim avtorjem
Potem ko se je oktobra lani več kot tisoč piscev in ljudi iz založniškega sveta zavezalo bojkotu izraelskih kulturnih ustanov, "ki so sokrive ali pa ostajajo tiho ob neznanskem zatiranju Palestincev", je bila Jelinek podpisnica nasprotnega poziva, ki je takšnemu bojkotu nasprotoval. Ob tem so podpisniki pisma izrazili skrb nad pritiskom, ki so ga deležni izraelski in judovski avtorji, ki ne obsodijo Izraela.