Bostonska naveza je sodobna drama ameriškega dramatika Davida Mameta, katere kleč je nenavadno omrežje, preplet odnosov med liki, ki bivajo v velemestu. Tesno povezani dami, ki nista nujno v lezbičnem odnosu, vsaka za sebe navežeta intimne stike z osebama, ki sta prav tako na nek način povezani. Tematizacija omrežja odnosov v Bostonu je sicer tema, ki Mameta povezuje z romanom Bostončanka Henryja Jamesa, prav tako pa tudi z gledališkimi vzorci s konca 19. stoletja.

V slabi svet vržene ženske
Nova produkcija ljubljanske Drame je nastala v režijskem prijemu Borisa Cavazze, ki je v tej ženski igri, postavljeni v obdobje fin de siecla, režiral predvsem tri ženske. To so Silva Čušin, Nataša Barbara Gračner in Maša Derganc. Ženske so v ospredju, pa čeprav Mamet velja za avtorja, ki je do ženske nekoliko 'osoren' in kot so mu po besedah dramaturginje Diane Koloini večkrat očitali, naj bi bil do žensk celo sovražen. In prav res so tudi tokrat ženske vržene v brutalen svet in v slabšem odnosu do moških, od katerih so po pravilu odvisne.

Besedilna zapletenost in strah pred njo
Bostonska naveza je v osnovi konverzacijska komedija, a govori o zapletenih ljubezenskih in erotičnih odnosih, različnih trikotnikih. Gre za vedno nove načine tematizacije zapletenih odnosov med ljudmi, katerega Mamet še dodatno popestri z občasnim vpletanjem obrnjenega razmerja med bogatini in njihovimi služabniki. Odlika te in tudi drugih dram Davida Mameta je izredno bogat jezik in tudi prevajalka Tina Mahkota je opozorila na mnoge "znotrajbesedilne zapletenosti" Mametove predloge, zaradi katerih se je te ob prvem branju pred leti kar ustrašila.

Predstavo so pomagali ustvariti še kostumografka Polona Valentinčič, skladatelj Igor Leonardi, lektorica Tatjana Stanič, oblikovalec luči Milan Podlogar in asistentka režije Ajda Valcl, ravnatelj gledališča Ivo Ban pa je za predstavo dejal, da gre za "poslastico za gledališke sladokusce".

C. R.