S premiero uprizoritve Ta veseli dan ali Matiček se ženi bodo v ljubljanski Drami tudi sklenili jubilejno sezono ob 150. obletnici ustanovitve Dramatičnega društva. Anton Tomaž Linhart je to igro napisal leta 1790, za model komedije v petih dejanjih, ki svobodno obravnava tematike, kot so telo, spolnost, resnica, pravica in etika, pa je vzel Beaumarchaisovo Figarovo svatbo iz leta 1781. Zgodba je dogajalno postavljena v en sam dan, ko naj bi se poročila Matiček in Nežka, seveda pa ne gre vse po načrtu.

Režijo ene najbolj priljubljenih slovenskih klasičnih komedij so zaupali Januszu Kici, v vlogi zrelejšega Matička nastopa Gregor Baković, Nežko pa upodablja Nina Ivanišin.

"Bolj ko Matiček ljubi Nežko, intenzivnejše bo dogajanje; bolj ko se gospa želi dokazati svojemu možu, bolj zapletene bodo situacije; bolj ko baron hoče Nežko, večji bo konflikt; in navsezadnje, bolj ko si Tonček želi vsake, ki pride mimo, bolj komičen bo razplet. In Nežka? Čeprav sprva privoli v Matičkov in pozneje baroničin načrt, v ključnem trenutku prevzame tok zgodbe, predvsem pa na nobeni točki znotraj njega ne odstopi od svojih načel. Svoje razumevanje uporablja kot orodje manipulacije z baronom, obenem pa se njena resnična politična instanca pokaže v zaključku drame, ko baron spozna svojo zmoto in mu jo Nežka in Matiček odpustita," je zgodbo v gledališkem listu povzela asistentka režiserja Maša Pelko.

Linhartov pomen onkraj dramatike
Dramaturginja in urednica gledališkega lista Mojca Kranjc je opozorila, da Linhart ni pomemben zgolj kot uveljavitelj in pionir rabe slovenskega jezika v posvetni dramatiki, temveč je kot okrožni šolski nadzornik tudi podvojil število osnovnih šol, v katerih se je govorilo slovensko, napisal Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije ter sodeloval pri ustanovitvi javne znanstvene knjižnice v Ljubljani, iz katere se je razvila današnja Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK).

Janusz Kica, ki je v preteklosti režiral tudi Beaumarchaisovo delo, je povedal, da je po njegovem mnenju napačna domneva, da se v tej igri skriva določena revolucionarna ideja, je pa v njej neki določen duh, ki ga predstavlja veliko dramskih oseb, še posebej Matiček. Tako v Beaumarchaisovem kot v Linhartovem tekstu je čutiti hrepenenje po nečem novem, drugačnem. Všeč mu je, da se Matiček, namesto da bi vzel puško in streljal v druge, raje sprašuje o tem, kdo je on sam, je še dodal režiser.

Širša mednarodna ekipa
Igralski ansambel uprizoritve poleg Bakovića sestavljajo še Marko Mandić, Polona Juh, Nik Škrlec, Igor Samobor, Ivo Ban, Bojan Emeršič, Eva Jesenovec, Rok Vihar, Zvone Hribar, Sabina Kogovšek in Lucija Harum.

Sicer pa za uprizoritvijo stoji mednarodna ekipa, ki jo poleg režiserja Kice sestavljajo še scenografinja Karin Fritz, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, skladatelj Kyrre Kvam in lektor Arko. Uprizoritev spremlja razstava študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Linhartov Matiček v foyerju Male drame.

Premiera predstave Ta veseli dan ali Matiček se ženi bo drevi na Velikem odru ljubljanske Drame ob 20. uri.