V pogovoru za enega izmed časnikov sta to napovedala arhitekta Jurij Kobe in Marjan Zupanc, leta 1998 zmagovalca natečaja za celotno posodobitev zgradbe. Še pred novim letom naj bi se začel prvi izmed treh sklopov obnove, ki predvideva kopanje gradbene jame in betoniranje debele stene, ki ščiti velike izkope pred ruševinami.

Gostovaja bodo mogoča
Po koncu obnove bosta novo Opero sestavljali osrednji del in stranski krili, izboljšana bo akustika dvorane, večji spektakli pa naj bi bili še vedno v Cankarjevem domu. Kljub temu bodo lahko v Operi gostovale tudi večje produkcije iz tujine, saj je novi oder zdaj kompatibilen s predstavami, ki se postavljajo v Nemčiji, Italiji in na Madžarskem, sta povedala arhitekta, ki sta pojasnila tudi, da sta prenovo načrtovala tako, da je dvorana dovolj velika za abonmajsko publiko, ki zahaja v Opero.

Lažje bo dihalo tudi občinstvo
Po obnovi naj bi lažje zadihala tako občinstvo kot zaposleni v tej ustanovi, saj bodo v osrednjem delu zgradbe veliki vadbeni prostori za orkester, pripravo generalk, dve baletni dvorani in dvoraa za zbor. Stranski krili bosta rezervirani za garderobe za soliste, operni zbor in orkester ter druge zaposlene, kot so garderoberji, frizerji in maskerji.

Pri gradnji zgradbe, ki je bila po projektik arhitektov Hraskyja in Hrubyja končana leta 1892, se je še pred koncem začelo varčevati, zato občinstvo ni dobilo svojega prostora, kjer bi se lahko zadrževalo med odmori, pred predstavami in po njih. Kobe in Zupanc sta v načrtu pomanjkljivost odpravila s prostorom pod parterjem, predvidela pa sta tudi nove poglobljene vhode prek atrijev neposredno s Cankarjeve in Tomšičeve ulice. V foyerju pod zemljo naj bi svoj prostor dobili tudi dnevna blagajna, prostor za tiskovne konference in restavracija.

Naj nastane muzej ali se ohranja funkcija zgradbe?
Arhitekta sta predvidela tudi zunanjo ureditev Opere. "Ob novem objektu smo vzpostavili ambient s spuščenim ozelenjenim parterjem in kipi slovenskih glasbenikov," je za časnik izjavil Zupanc, ki je prepričan, da mora arhitektura odsevati čas, v katerem je zgrajena, zato sta se z vsem spoštovanjem lotila prenove neoklasicistične stavbe, ob njej pa zasnovala sodoben objekt, zaradi katerega je bilo treba podreti Piccolijevo vilo. Če zgradbe ne bi "žrtvovali", načrtovana obnova ne bi bila mogoča, vendar pa se je bilo ob tem treba vprašati, ali pustiti, da opera postane muzej, ali pa ohranjati njegovo funkcijo - prirejanje opernih in baletnih predstav.