Španski gledališčniki so se odločili, da je kljub težki tematiki Dnevnik Anne Frank primerna snov za sicer lahkotnejši žanr muzikala. Dnevniški zapiski, ki jih je mlada Judinja pisala med drugo svetovno vojno, so bili sicer pogosto predelani v razne scenarije, kljub temu pa je pred leti Fundacija Anne Frank zavrnila hollywoodskega režiserja Stevena Spielberga, ki je želel posneti Annino zgodbo.

Odobritev Fundacije
Tokrat pa se je Fundacija, ki si lasti vse avtorske pravice dnevnika, odločila drugače, ne glede nato, da gre za muzikal, saj ta produkcija, po besedah Jana Erika Dubbelmana, spoštuje tragično zgodbo, za katero se društvo trudi, da ne bi bila pozabljena. Prav tako menijo, da bi se ta zgodba prek Španije prenesla tudi v dežele Latinske Amerike, kjer ni tako znana.

Rafael Navaro, ki je glasbeni projekt zasnoval, je dejal, da sta bila po desetih letih pogajanj s Fundacijo največji uspeh prav pridobljeno zaupanje in privolitev Fundacije v projekt. Sprva so namreč dvomili, da bi bila tako tragična zgodba sploh lahko prenesena na oder v obliki muzikala. Vendar pa bodo prav skozi glasbo prikazali Annino zgodbo in jo tako približali gledalcem.

Obisk stanovanja
V okviru priprav na predstavo je španska gledališka skupina obiskala majceno stanovanje Frankovih, skrito za knjižnimi policami v nekem amsterdamskem skladišču. Obisk skrivališča naj bi ustvarjalcem pomagal pri navdihu in tudi izvedbi nekaterih pesmi. Glavno vlogo bo odigrala in odpela 13-letna Isabella Castillo, ki se je rodila na Kubi.

Mlada igralka je dejala, da jo je obisk stanovanja zelo ganil in da se ji zdi prav ta obisk zdi zelo pomemben, ker je tam lahko natančno videla, kako je judovska družina Frankovih živela, ko se je skrivala pred nacisti.

Običajna najstnica v vojni vihri
Družina je tam preživela 25 mesecev, Annin dnevnik pa se začne prav z začetkom bežanja pred nacisti. V knjižico, ki jo je deklica dobila za rojstni dan, je zapisovala vse svoje izkušnje, ki se pravzaprav ne razlikujejo od povprečnih najstniških težav in težavic - ljubeče-sovražni odnos s starši, prepiri s prijatelji, zagledanost v tedanje filmske zvezde -, za vsem tem pa je neprestano čutiti grozeče ozadje vojne.

Družina je doživela tragično usodo kot milijoni Judov, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih 2. svetovne vojne. Frankove so po izdaji aretirali in odpeljali v taborišča avgusta leta 1944, Anna pa je umrla v taborišču Bergen-Belsen marca 1945.

Svetovna uspešnica
Edini preživeli član družine je Annin oče Otto, ki se je po vojni vrnil v Amsterdam in tam odkril hčerkin dnevnik. Prvič je bil objavljen leta 1947 na Nizozemskem, nato pa je bil preveden v več kot 60 jezikov, do zdaj pa so ga po vsem svetu prodali več kot 25 milijonov izvodov. Annin dnevnik z iskrivim pogledom, polnim mladostnega upanja, bistro spremlja dogajanje okolice, sama junakinja pa kljub svoji mladosti izpoveduje neverjetno zrelost, ki je še vedno pomešana z najstniškimi tegobami. Tako se skozi lahkotne težave zrcalita Annino opazovanje in tragična situacija.

L. Š.