Balet Hrestač je dokaz, da je znal navadno otožni Čajkovski pisati tudi ljubko in očarljivo glasbo, primerljivo z Mozartom. Foto: SNG Opera in balet Maribor
Balet Hrestač je dokaz, da je znal navadno otožni Čajkovski pisati tudi ljubko in očarljivo glasbo, primerljivo z Mozartom. Foto: SNG Opera in balet Maribor
Anton Bogov
Vlogo Princa bo v večini predstav odplesal Anton Bogov, eden izmed lanskih dobitnikov nagrade Prešernovega sklada. Foto: RTV SLO
Takole so si spopad mišjega kralja in Hrestača zamislili v bostonskem baletu. Foto: EPA
Elizabeth Powell kot Klara v bostonski postavitvi Hrestača
Mala Klara za božič dobi smešno lutko - Hrestača, ki pa skriva več, kot je videti na prvi pogled. Foto: EPA

V Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor je na sporedu prva baletna premiera v tej sezoni. Izbrali so klasiko - balet Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega pod taktirko Alekseja Baklana. Ekipi se je pridružil svetovno priznani kanadski koreograf David Nixon, umetniški vodja Severnega baletnega gledališča iz Leedsa v Angliji (Po besedah vodje mariborskega baleta Edwarda Cluga Nixonova koreografija prinaša povsem prenovljeno podobo Hrestača, prvo soočenje mariborskega ansambla z angleškim baletnim stilom pa predstavlja velik izziv.)

Nastopajo Catarina De Meneses v vlogi Klare, Matjaž Marin v vlogi Hrestača, Alenka Ribič Laufer v vlogi Louise in Sladkorne vile, Anton Bogov v vlogi Jamesa in Princa, baletni ansambel in orkester Opere in baleta SNG Maribor, otroški zbor Osnovne šole bratov Polančič ter učenci Srednje glasbene in baletne šole Maribor.

"Sveta trojica" baleta: Hrestač, Labodje jezero in Trnuljčica
Čajkovski (1840-1893) je s svojimi tremi baleti - Labodjim jezerom, Trnuljčico in Hrestačem - uresničil reformo baletne glasbe in jo postavil na enakovredno raven s svojimi operami in simfonijami. Hrestač se naslanja na znano pravljico Hrestač in mišji kralj E. T. A. Hoffmanna, kot jo je v francoščini priredil Alexandre Dumas.

Pravljica za otroka v nas
Zgodba se dogaja na božični večer, ko otroci nestrpno pričakujejo obdarovanja. Božična darilca pletejo v otroški domišljiji svojo lastno zgodbo: jekleni vojak Hrestač oživi deklico Klaro, ki jo reši pred napadalno vojsko mišk, in se nato prelevi v princa ter jo popelje na razkošni božični ples. Usoda deklice – ali je princ plod njenih sanj ali pa je pravljični razplet morda resničen – je zaupana snovalcu predstave in navsezadnje tudi domišljiji gledalca.

Podroben glasbenodramaturški načrt baleta je napisal takratni peterburški baletni mojster Marius Petipa. Vaje so se začele že avgusta 1892, a so jih morali prekiniti zaradi bolezni. Na njegovo priporočilo so koreografijo zaupali Levu Ivanovu, enemu najboljših plesalcev tistega časa.

Na svetovnih odrih že več kot sto let
Hrestač je odrski krst tako doživel 6. decembra 1892 v Sankt Peterburgu. Občinstvo in kritiki so z vzhičenjem pozdravili novi balet, postal je del klasičnega repertoarja svetovne koreografije, Čajkovski pa si je z njim utrdil položaj baletnega skladatelja. V Mariboru so Hrestača prvič izvedli leta 1946 v koreografiji Marte Remškar, nato pa še v letih 1981 v koreografiji Ika Otrina, 1989 in 1992 v koreografiji Wazlawa Orlikowskega, in 2003 v koreografiji Valerija Kovtuna.

A. J.