Cikel se bo odvrtel od 6. do 11. decembra. Začenjajo v torek v Stari mestni elektrarni, ko predstavljajo Vrhunec, videoperformans o pomenu spomenika kulturne dediščine v trenutku, ko je nasilno izbrisan.

Osem umetnic – Tajči Čekada, Meta Grgurevič, Olja Grubić, Betina Habjanič in Barbara Kukovec, kuratorki Urška Brodar in Katarina Stegnar ter producentka Tina Dobnik – je leta 2021 razstrelilo kopijo Aljaževega stolpa v kamnolomu Gabrovec v sodelovanju s pooblaščenim izvajalcem razstrelitev. "Razstrelitev je bila odgovor na vse bolj nacionalistično in konservativno družbeno ozračje v Sloveniji. Avtorice so s subverzivno potezo uprizorile navidezno teroristično akcijo, s katero so postavile pod vprašaj trenutno družbeno stanje," so zapisali.

Ikonoklastična gesta
Po besedah organizatorjev gre za ikonoklastično gesto, ki je po definiciji posledica upora, največkrat zaradi verskih, političnih ali rasnih krivic. "Gesta je večplastna: po eni strani prekinja kanonsko razmišljanje, po drugi pa z izničenjem simbola prav tega lahko vzpostavi v novem, razširjenem zgodovinskem kontekstu." Poleg posnetkov akcije na velikem platnu bo na ogled tudi obširna dokumentacija o poteku izvedbe, vseh vpletenih in tudi vseh nastalih zapletih.

Sledi okrogla miza Umetnost destrukcije, v kateri sodelujejo Anamarija Batista, Noah Charney, Svetlana Slapšak. Govorile bodo o pomenu umetnosti (kot) destrukcije v dobi, ko na Poljskem in v ZDA omejujejo pravico do splava, na Madžarskem prepovedujejo informiranje o LGBTIQ+-skupnosti, v Sloveniji pa deklarirano neonacistična društva dobivajo status društev v javnem interesu, medtem ko so borci za "pravice nerojenih otrok" spet na pohodu, so zapisali pri Mestu žensk.

Razstava umetniškega kolektiva projekta Politika dotika z naslovom Izbrisani pogledi, ki jo bodo v četrtek odprli v Stari mestni elektrarni, se navezuje na nezakoniti izbris več kot 25.000 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Slovenije leta 1992. V protest je umetniški kolektiv pripravil spominsko platno Izbrisani pogledi. Članice kolektiva – med njimi so ženske iz številnih delov sveta, ki danes za svoj dom imenujejo Ljubljano, Logatec in Zagreb – so platno v mešani tehniki ustvarile na delavnicah Politika dotika, ki so med julijem in decembrom 2022 potekale v Sloveniji in na Hrvaškem.

"Ambiciozen poskus manjše odrske retrospektive"
V petek v Stari mestni elektrarni poteka Modalni venček v štirih dejanjih (osvobajanje od tradicije). Serija štirih performansov je "ambiciozen poskus manjše odrske retrospektive, ki prehaja v vztrajnostni performans".

Umetnica Lala Raščić bo drugega za drugim izvedla performanse Evmenide (2014), EE-0 (2018), GORGO (2020) in Počimalja – Tista, ki začne pesem (2022). Performansi združujejo grško mitologijo, anarhistično ideologijo in ženski bes s folklornimi zvrstmi in staro dobro monodramo. "Da, pripovedovanje mitov ni brez posledic za tisto, ki pripoveduje, še manj pa za tiste, ki poslušajo," poudarja Lala Raščić.

Predzadnji dan festivalskega dogajanja zaznamuje berlinska gledališka skupina Lovefuckers z dogodkom Ištar se vrača. Skupina raziskuje različne možnosti upora in se sprašuje, kaj nam o spreminjanju sveta lahko pove Ištar, boginja, ki je pred davnimi časi živela v babilonskem svetem mestu Uruk.

"Zgodovino, kot jo poznamo, pravijo Lovefuckers, je mogoče razumeti in (po)doživeti drugače, z novimi spoznanji pa preoblikovati sedanjost in prihodnost. V predstavi Ištar se vrača združujejo igro, glasbo, video in lutkarstvo ter izhajajo iz predstave o svetu, zazibanem v sen. Le redki posamezniki v tem svetu so budni, pravijo, in prav oni lahko preoblikujejo svet," sporočajo pri Mestu žensk.

Sklepni koncert v Klubu Gromka v nedeljo bo izvedla Caliza, kar je glasbeni vzdevek sintpop, alterpop in new wave ustvarjalke Elise Perez. Glasbenica iz Madrida se je po več kot petih letih sodelovanja z drugimi skupinami, v katerih je igrala bobne, leta 2015 odločila za samostojno pot. Pred kratkim je izdala tretji album El descenso (2021). Vpeljava v njen nastop bo Muzikačaka – one-woman-looper band, zvočni projekt Sare Korošec.