Vsaj najmlajše obiskovalce tokratne poletne arhitekturne znamenitosti ob Serpentinski galeriji v londonskem Hyde Parku ne.

Smiljan Radić, čilski arhitekt in umetnik, je paviljon zasnoval v značilnem slogu. "Ne ustvarjam likov, skladam le oblike," svojo avtorsko držo zagovarja konceptualist hrvaškega rodu iz Santiaga (njegov ded se je z otoka Brača v Južno Ameriko izselil leta 1919).

Radićeva dozdajšnja dela so bodisi velike, čistim okroglastim skalam podobne skulpture bodisi strogo pravokotne stanovanjske hiše ali manjše zgradbe, pogosto opremljene s celostenskimi okni. S kiparko Marceo Correa je leta 2010 nastopil na beneškem bienalu. Največja zgradba, ki jo je 49-letni Radić zasnoval do zdaj, je hotel vinarne Vik v dolini Millahue v srcu pokrajine Cachapoal 200 kilometrov južno od čilske prestolnice.

14. serpentinski paviljon je v skladu s tradicijo letnih postavitev na vzhodu Kensingtonskih vrtov oblikovno popolno nasprotje z lansko Fudžimotovo pravokotno-mrežno postavitvijo in predlanskim monumentalnim izdelkom tria Herzog-de Meuron-Vej Vej.

Navidezna surovost Radićeve zasnove se razblini takoj po vstopu v gomoljasti NLP, parkiran na dnu - kot bi pred desetletji navajali slavni progresivni rockerji Yes - "topografskega oceana". Njena lupina je lahka, plastična, nekaj malega notranje konstrukcije, tla pa so lesena. Še kar domiselno in zelo v duhu obsesij arhitektov z računalniško generiranimi volumni.

Čeprav ima konstrukcija značaj zaprtega, lahkotna in tudi svetla, skoraj prosojna kupola učinkuje bolj podobno paviljonom Franka Gehryja (2008), že omenjenega Souja Fudžimota (2013) in celo tistemu japonskega dvojca SANAA iz leta 2009. Prvi dve sta bili igri premic, pred petimi leti pa smo uživali pod ravno streho elipsaste oblike, ki so jo podpirale le vertikalne šibke.

Predlanska politično-protestna idejna nota Aj Vej Veja (plutasto podzemlje prekrito z jezerom deževnice) zelo izstopa iz niza vseh zadnji šestih ali sedmih naročil Serpentinske galerije. Pričakovanja, da bo sprehod skozi Radićevo školjko spomnil na - sicer ravnoploska - prekatna labirinta, s katerim sta v letih 2010 in 2011 nastopila Peter Zumthor in za njim Jean Nouvele, so modro spodkopana. Vsakoletni sološov izbranega zvezdnika med arhitekti z delom Smiljana Radića pridobiva novo vsebinsko dimenzijo. Obiskovalec ima prej-tam-in-potem kaj razmišljati.

Radićevo stvaritev bodo pospravili 19. oktobra, sredi januarja pa bo znano, kdo bo presenečenje v obliki najslavnejšega paviljona pripravil prihodnje leto. Spet bo zanimivo.