"Več kot za samo filatelijo znamka pomeni za Slovence, simbolizira konec Avstrije in začetek države s Slovenci v imenu, ko je znamka končno izšla, država SHS, zapisana na znamki, sicer sploh ni več obstajala, po drugi strani je v bistvu šlo za pragmatizem, stare avstrijske znamke je bilo treba zamenjati," je za MMC poudaril zagrizen filatelist Saša France iz PhilAdrie, ki danes organizira 20. dražbo filatelističnega gradiva v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Na prodaj bodo tudi številni legendarni Verigarji.

Tokratna dražba, ki sovpada s stoletnico znamke, ima "ironično oziroma s pomočjo Murphyja" eno najslabših ponudb Verigarjev, saj izmed 273 postavk filatelističnega gradiva Verigarje vsebuje zgolj 60. Prodali bodo tudi 61 postavk starih razglednic. "Od Verigarjev imamo na dražbi bodisi posamezne znamke bodisi pisma, poštne dokumente, paketne sprejemnice, čekovne nakaznice in druge dokumente," je naštel in pojasnil, da same znamke niso toliko zanimive, če niso prilepljene na košček zgodovine, kot je pismo, in žigosane.

Ne gre za redko znamko, "kar marsikdo pomisli", saj je bilo po njegovih besedah natisnjenih kar 180 milijonov znamk, kar je "več kot vseh slovenskih znamk od leta 1991 do danes". Ime je serija znamk dobila po motivu sužnja, ki trga verige.

Pismo z Verigarji tudi za 5.000 evrov
Za rekordno ceno so bili Verigarji prodani na prejšnji dražbi, dva kupca sta si trmasto želela točno določeno pismo in končna cena se je ustavila pri 5.000 evrih. "Dosegli smo rekord, pa ne samo verigarski, šlo je za rekord ene jugoslovanske enote 20. stoletja, še nikoli nisem na dražbi videl, da bi bilo eno samo pismo iz tega obdobja prodano za takšno ceno," je France pojasnil, da za 20-kronskega Verigarja na pismu in z žigom, sploh če je na pismu več zaporednih znamk za 20 kron, potencialni zbiratelj plača tudi tisoče evrov.
"Šlo je za vrednostno pismo z desetimi znamkami za 20 kron, kar na pismu redko vidimo, bilo je pravilno uporabljeno, poslano v Sarajevo in dohodni žig ni manjkal, dva kupca sta ostala na koncu, ki sta hotela pismo na vsak način imeti in cena je šla v nebesa," je pojasnil in pristavil, da je pričakoval končno ceno okoli 3.000 evrov, a sta jo zagrizena dražitelja skoraj podvojila.

Žigosanih 15 kron in 20 par
Neuporabljene znamke nimajo velike vrednosti, pomembna pa je tudi redkost. Verigarji so izhajali v vrednosti do 10 kron, ob koncu leta 1920, tik pred zamenjavo valute v dinarje, pa so izdali tudi seriji za 15 in 20 kron. "En slovenski trgovec je imel tu prste zraven, saj je imel zveze na poštni upravi in se je zmenil za izdajo, naredili so mu uslugo in pokupil je skoraj vse 15-kronske, veliko 20-kronskih in praktično celotno serijo vrednosti 20 par," je še pojasnil. Ker se je vse skupaj zgodilo tik pred zamenjavo valute, sta bili posledično 15- in 20-kronski vrednosti uporabljeni izredno malokrat in sta prava redkost. "Pred časom sem imel eno žigosano 15-kronsko in je prav tako šla v tisoče evrov," je dejal.

"Z vrednoto 20 par je obvladoval celotno dinarsko izdajo, serija ima 14 vrednot, zbiralci in trgovci pa serij niso mogli komplementirati, v obupu so naredili kar ponaredek," je še dodal, da si je omenjeni prebrisani trgovec prek "vez in poznanstev" zagotovil tudi celotno serijo znamk v novi denominaciji 20 par. Žigosani originalni znamki za 15 kron in 20 par sta tako prava redkost in na dražbah dosegata najvišje vrednosti.

Časopisni Verigarji
Izredno redki so tudi lepo ohranjeni in žigosani časopisni Verigarji, ki tudi "gredo v tisoče evrov", saj se v nasprotju s pismi, v katerih so bolj osebne stvari, časopisi ne hranijo tako množično. Druga težava časopisnih Verigarjev pa je, da so znamko lepili tako, da je liste časopisa držala skupaj, ko pa se je časopis odprl, se je znamka strgala. Časopise so namreč naročnikom v tistih časih pošiljali tako, da so na njih lepili znamke, kar so pri nas opustili nekje na začetku 20. let 20. stoletja. "Časopisi so bili bistveno drugače obračunani kot pisma, tarifa je bila bistveno nižja, za ta namen so izdali posebne znamke, ki jih večinoma niso žigosali, ker je bilo časopisov enostavno preveč," je pojasnil.

Najpopularnejša znamka Države SHS
Verigar je serija znamk, ki jo je v Ljubljani novembra leta 1918, zasnoval akademski slikar Ivan Vavpotič (1877–1943), v obtok pa so prišle šele 3. januarja 1919, ko se je Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS) že združila s Srbijo v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Država SHS je bila enostavno prekratkega veka, da bi dočakala svojo znamko, saj je obstajala vsega 33 dni (29. 10. 1918–1. 12. 1918). Slovenski Verigar je na območju nekdanje države SHS (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Vojvodina) vseeno hitro postal najbolj uporabljana znamka, skupna naklada pa je dosegla zavidljivih 180 milijonov znamk.

"Mi smo bili mogoče malo bolj razviti in smo tiskali znamke za praktično celotno državo," je poudaril France in dodal, da je gotovo ena glavnih zanimivosti Verigarja to, da je izšel v drugi državi, kot je zapisana na njem. Verigarji v kronah so se uporabljali nekje do aprila 1921, še več kot leto po uvedbi dinarja v deželah, ki so bile prej del Avstro-Ogrske in so prisegale na krone ter vinarje.

Vavpotiču znamka ni bila všeč
"Znamko je ustvaril Vavpotič, ki si je zamislil kamnotisk, gre za fino, lepo tiskanje, a težava je, ker je treba ploščo vedno znova brusiti, to pa ni bilo praktično, zato so prešli na knjigotisk in znamka je bila videti grdo, zato je bil razočaran, nekje je celo zapisal, da se je skoraj hotel odpovedati lastnemu otroku," je pojasnil France. Kot sužnja je Vavpotič upodobil telovadca Staneta Derganca (1893–1981), ki je bil odličen orodni telovadec in je pozneje tudi osvojil dve bronasti olimpijski medalji.

Verigarji so izšli še v valuti Avstro-Ogrske kroni z vinarjem, na vrednostih od 3 do 40 vinarjev je suženj, ki trga verigo, na manjših vrednostih je narisan do pasu, na večjih od 20 do 40 vinarjev pa celotna podoba. Na vrednosti 50 in 60 vinarjev namesto sužnja nastopa alegoričen lik ženske s tremi sokoli.

Tiskali so jih v Ljubljani in na Dunaju
Sprva so jih tiskali v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani, pozneje, ker tiskarna ni zmogla natisniti dovolj tako velikih naklad, tudi v ljubljanski Jugoslovanski tiskarni, potem pa zaradi stavke ljubljanskih tiskarjev leta 1919 še na Dunaju. Zaradi treh različnih tiskarn, različne tehnike, drugačnega papirja z Dunaja, zalog Jugoslovanske tiskarne in papirnice v Vevčah, zaradi drugačnega zobčanja, prelivanja barv, nenatančnega tiskanja in drugih majhnih razlik med znamkami različnih naklad iz iste serije, so Verigarji izredno zanimivi za filateliste.

V kamnotisku natisnjeni Verigarji iz Blaznikove tiskarne so najzvestejši izvirniku, kot si ga je zamislil Vavpotič, medtem ko se znamke drugih dveh tiskarn ločijo po številnih detajlih. Najdemo lahko drugačne sončne žarke, verige, velikostih številk, debelino črt in vijug itd.

Utrinki z dražbe. Foto: BoBo