Obisk Cerkniškega jezera v katerem koli letnem času je doživetje zase. Zdaj med poletjem lahko opazujemo izsušena polja, kjer je še pred meseci stala voda. V časopisu Slovenec so sredi julija 1931 pripravili reportažo, z naslovom "Po suhem Cerkniškem jezeru", ki je bralcem prinašala opis presihajočega jezera ter številnih izzivov, ki jih je voda povzročala prebivalcem tega območja. Poglejmo si, kaj točno se je dogajalo na cerkniškem območju poleti 1931.

Serija Poletje 1931
Serija Poletje 1931 prinaša kratek pregled pomembnejših pa tudi povsem vsakdanjih dogodkov, ki so odmevali v naših krajih ter izven meja domovine, pred devetdesetimi leti oziroma natančneje poleti leta 1931. Besedilo v narekovajih je iz izvirnih časopisov iz tistega časa (Slovenec, Slovenski narod, Jutro, Jugoslovan in Mariborski večernik "Jutra"), ki so vsi dostopni na spletnih straneh Digitalne knjižnice Slovenije.

Po suhem Cerkniškem jezeru
Besedilo iz današnjega prispevka je bilo prvotno objavljeno v časopisu Slovenec, 11. julija 1931: "Že slavni Valvazor je v svojem odličnem popisu vojvodine Kranjske opisal natančno vse zanimivosti in čuda Cerkniškega jezera. Njegovo delo o Cerkniškem dosega le še eno, vsi ostali popisi pa se povečini naslanjajo na Valvazorja in lastne kratke izkušnje. Zato ni čudno, da je Cerkniško jezero do danes nerešen problem za geologa in povečini neznano čudo za naše izletnike. Večina tistih, ki pride gledat Cerkniško jezero, gre do nasipa pri vasi Dolnje Jezero. Tam vidi obsežno lužo in s tem je Cerkniško jezero odpravljeno. Pa pustimo krasote Cerkniškega jezera tedaj, ko poplavlja površino 30 kvadratnih kilometrov, in si ga oglejmo raje sedaj, ko je usahnilo."

"Skoro po vsej dolžini je nagosto zarastlo s trsjem in bičjem, ki sega do višine 2 metra in pol. To trsje raste spomladi iznad vode in kmetje se vozijo v čolnu po jezeru in kose trsje, ki raste iz vode. Potem, ko jezero vpade, pa izgleda tako pokošeno trsje kakor meter visoko strnišče. V večjih globinah, kjer trsje ne raste več, pa raste celo ped debel vodni mah, ki je temnozelene barve. Ko pa voda vpade, ga pa solnce povsem obeli, tako da izgleda pokrajina, pokrita s tem mahom, prav tako, kukor da bi zapadel sneg. Sedaj teče po jezerskem dnu le še majhen potoček Stržen, ki pa ponikuje že v Veliki ponikovalnici nekako v sredini jezera. Sem in tja stoji v ilovnatih globokih jarkih temnozelenih luž, polnih žab in mladih ribic. Tam naletiš tu in tam tudi na čaplje, ki se goste z mastnimi žabjimi kraki."

Izsuševanje Cerkniškega jezera
"Ogromne vodne množine, ki so zbrane v jezerski kotanji, pa proti koncu pomladi odtekajo vedno hitreje skozi nešteto ponikovalnic. Zapadni [zahodni] rob jezera je vseskozi prevrtan kakor rešeto. Tam sta tudi edini znani ponikovalnici Velika in Mala Karlovica. Veliko Karlovico so lansko leto začeli umetno poglabljati in so ji znižali dno za poldrug meter, to pa zato, da bi jezero hitreje odtekalo in da bi izsušili več ozemlja. Radi tega je na nekaterih krajih res zrastla sladka trava, dočim je bila tam preje kisla močvirska trava. Drugod pa je prehitro usahnila voda, tako da ne raste sedaj tam niti trsje pa tudi ne kisla ne sladka trava. Kmetje tega izsuševanja, ki letos radi pomanjkanja denarnih sredstev ni napredovalo, niso nič kaj veseli, ker jim prinaša močna denarna bremena, ki so samo lansko leto znesla vsoto 2 milijona dinarjev [slabega pol milijona evrov v današnjem denarju]. Kaže se pa tudi še druga slabo stran izsuševanja. Radi razširjenih odtokov vode odteka jezero v začetku mnogo hitreje, tako da nastopajo v Planini pri Rakeku, kjer voda zopet prihaja na dan, precejšnje poplave, ki uničujejo rodovitno polje, in tamkajšnji kmetje so si morali nabaviti čolne, kajti voda tam poplavlja celo mesto. Zato je važno vprašanje, če se izsuševanje Cerkniškega jezera sploh izplača, zlasti še zato, ker pri dosedanjem hitrem odtekanju pogine mnogo več rib kot doslej."

Turistično zanimiva destinacija
"Sistematsko urediti odtekanje vode iz Cerkniškega jezera pa najbrže nikdar ne bo mogoče, saj je jezero na pravem rešetu ponikovalnic, od katerih so zlasti znane Rešeto, Vodonos, Retje, Mula in Velika ponikovalnica, Mala in Velika bubnarica ter Skedenjca. Rešeto je n. pr. velik kompleks ponikovalnic, skozi katere teče globok jarek, ki se vije v silno stisnjenih S-krivuljah. Pobočja jarkov pa se bele vsa v snegu vodnega mahu. Izredno globoki sta Velika in Mala bubnarica, kjer segajo špranje med skalami do 8 metrov globoko pod tamkajšnje dno jezera. Skedenjca je pa vsa pokrita na debelo s polomljenim suhim trsjem, ki leži ponekod po pol metra debelo. Jezero s svojimi ponikovalnicami je zlasti sedaj, ko si je mogoče ogledati vsako ponikovalnico od blizu, zelo zanimivo. Užival pa bo seveda le tak turist, ki ima smisla za čudovite igre narave."

Več informacij o Cerkniškem jezeru v današnjem času pa je na voljo na spletnih straneh Notranjskega regijskega parka.

_{Rok Omahen je dokumentalist-raziskovalec iz TV arhiva in dokumentacije RTV Slovenija. rok.omahen@rtvslo.si}