Ai WeiWei, znani avantgardni umetnik iz Pekinga, je eden redkih posameznikov, ki v ciničnem svetu moderne umetnosti sploh še lahko koga presenetijo. Weiwejev prispevek k letošnji documenti je naslovljen Fairytale (Pravljica), a v domovini, kjer je umetnik vsaj tako razpit kot kaka večja filmska zvezda, so instalacijo že sarkastično prekrstili v "Rumeno nevarnost". Ideja je bila preprosta: zbereš 1001 Kitajca iz najrazličnejših vetrov (kmete, policiste, študente, profesorje ...), jih opremiš z enakimi oblačili in prtljago, jih v nekaj izmenah prepelješ v Kassel, kjer jih nastaniš v opuščeni tekstilni tovarni in jih pustiš tavati po mestu naslednje tri mesece, kolikor bo trajala razstava.

Biti umetnina ni tako težko
Sodelujočim pri svojem projektu je WeiWei naročil natančno to: tri mesece morajo hoditi po Kasslu; edini pogoj je, da mesta ne zapustijo (čeprav bi si umetnik želel tudi, da ne hodijo v prevelikih gručah) – v mestu z 250 tisoč prebivalci bo ta začasna demografska sprememba gotovo opazna. Projekt, ki bo stal astronomskih 3,1 milijona evrov, bo tudi najdražji prispevek k documenti, razstavi, ki vsakih pet let pripravi prerez najbolj provokativne sodobne umetnosti.

Kakšno je torej sporočilo Pravljice?
WeiWei pravi, da je skušal v Kasel prenesti sliko kitajske sodobne družbe in Zahodu predstaviti življenje na Vzhodu. Pravljica tudi ni 'zgolj' performans, saj projekt spremlja tudi fotografska razstava in filmska kamera, ki bo sproti o dogajanju snemala dokumentarec. "Tukaj pač ne bomo imeli opravka s platnom ali glino, ampak z izkušnjami sodelujočih, z opazovanjem sprememb v posamezniku."

Z iskanjem prostovoljcev umetnik ni imel težav: tri dni po tem, ko je oglas objavil na svoji spletni strani, se je prijavilo že več ljudi, kot jih je potreboval. "Ne vem, kako se bodo domačini odzvali na nenaden val vzhodnjakov," pravi WeiWei, "me pa zanima. Lokalne oblasti nas povsem podpirajo."

Ana Jurc