Postavitev, ki jo bodo odprli 4. aprila, bo na enem mestu zbrala približno 150 Picassovih del. Z njo bodo proslavili tudi 25-letnico prihoda Guernice v Muzej moderne umetnosti Reina Sofia, kjer ima monumentalno platno tudi stalno domovanje.

Budnica za Evropo, ki je odvračala pogled
Picasso je Guernico naslikal po naročilu španske republikanske vlade za svetovno razstavo v Parizu leta 1937. Monumentalna upodobitev pekla vojne ima v muzeju lastno sobo: v višino meri 3,5 metra, v širino pa kar 7,8 metra. Z njo je španska vlada želela mednarodno javnost opozoriti na špansko državljansko vojno, ki je takrat še vedno divjala med republikansko vlado in bojnimi silami poznejšega diktatorja Francisca Franca.

Umetnik je navdih za sliko našel v bombardiranju baskovskega mesta Guernica. Vasico so nacisti bombardirali 26. aprila 1937 v znak podpore generalu Francu. Ubitih je bilo 1800 civilistov.

Picasso je mojstrovino v črni in beli barvi ter odtenkih sive, ki prikazuje trpeče in groteskno popačene ljudje ter živali, naslikal v zgolj 30 dneh.

Guernica, ena od neštetih izgnancev diktature
Po svetovni razstavi je Picassova mojstrovina prepotovala dobršen del sveta. Več kot 100-krat so jo zvili in nato ponovno razvili, dokler ni začela pokati barva. Tedaj je bilo odločeno, da slika ne more več potovati. Ker Picasso ni želel, da bi bila Guernica razstavljena v Španiji, dokler je bil na oblasti diktator Franco, so jo leta 1958 izobesili v newyorškem Muzeju moderne umetnosti.

Leta 1981, šest let po Francovi in osem let po Picassovi smrti, so platno prepeljali v Španijo. Sprva so jo hranili v madridskem muzeju Prado, od leta 1992 je razstavljena v Muzeju moderne umetnosti Reina Sofia.

Picassova dela so posejana po največjih muzejih sveta
Dela za razstavo bo posodilo več kot 30 svetovnih muzejev, med drugim Picassov muzej in Center Georges Pompidou v Parizu, londonska galerije Tate Modern, newyorški Muzej moderne umetnosti in Fundacija Bayeler iz Basla.

Španski slikar, grafik in kipar Pablo Picasso (1881—1973) je bil skupaj z Georgesom Braqueom začetnik kubizma in njegov glavni predstavnik. V svojem izredno plodnem ustvarjalnem življenju je prešel več faz, od realizma prek kubizma do neoklasicizma z elementi nadrealizma, nato pa do intenzivnega ukvarjanja z grafiko, kiparstvom in keramiko.