Razstava Art Vital, ki bo v Galeriji Cukrarna na ogled od konca novembra 2025 do začetka maja 2026, bo predstavila 12 let skupnega ustvarjanja Marine Abramović in Ulayja. Šlo bo za prvi večplastni vpogled v delo umetniškega dvojca, ki je zaznamoval performativno in sodobno umetnost. Predstaviti nameravajo vse faze njunega sodelovanja in teme, ki sta jih pri tem raziskovala.

Sorodna novica V Ljubljani leta 2025 razstava o 12-letni poti slavnega tandema Ulay in Marina Abramović

Poleg kultnih dogodkov, ovekovečenih z videodokumentacijo, fotografskih serijah in memorabilijah, bo razstava obogatena z efemernim in arhivskim gradivom, kot so fotografije, posnetki, glasbeni seznami, knjige, pisma in celo osebni zapiski, ki doslej še niso bili predstavljeni javnosti. A 12 let skupnega življenja in ustvarjanja ključnih akterjev performativne umetnosti ne bo predstavljenih kronološko, temveč se bo razstava osredotočila na prikaz njunega nomadskega načina življenja, ki je zaznamoval prva leta njunega delovanja.

Razstavo pripravljajo v sodelovanju s Fundacijo Ulay in skrbnico njegove zapuščine Leno Pislak ter arhivom Marine Abramović in Sydney Fishman. Kurirata jo Alenka Gregorič in profesorica dunajske akademije likovnih umetnosti Felicitas Thun-Hohenstein.

V Galeriji Cukrarna so med vrhunci leta 2025 izpostavili še razstavi Dorit Margreiter Choy in Davida Maljkovića, mednarodno pomembnih ustvarjalcev, med drugim udeležencev beneškega bienala. Obe razstavi bosta na ogled od sredine maja in bosta imeli velik komplementarni učinek predstavitve njunih del. Napovedane so še razstave Aleksandre Vajd in Anette Mona Chisaa, Aleksandre Domanovič, Hasana Khana, Shone Illingworth ter razstavo in glasbeni performans skupine Laibach. V sklopih Performativa, Gibljive slike in Siva cona pa bodo pokazali nove produkcije performativnih umetnosti, videoprodukcije domačih in tujih ustvarjalcev ter umetnikov, katerih delo nastaja med umetnostjo in oblikovanjem.

V prihodnjem letu se bo odvil tudi 10. festival Indigo. Gre za festival, ki je v preteklih letih že prestopil meje domačega dogodka. Z velikim številom mednarodnih obiskovalcev ter eminentnih domačih in tujih udeležencev je namreč postal butični multidisciplinarni festival v srednjeevropskem prostoru. Jubilejni festivalski program bo nagovarjal aktualne teme s pomočjo filozofskih diskurzov, oblikovanja, glasbe in performativnih umetniških praks, so sporočili iz MGML-ja.

Sorodna novica Razstava Zore Stančič, "zanosno in osebno pričevanje o premestitvah, večnem nomadstvu"

Mestna galerija Ljubljana
V začetku marca 2025 bodo v Mestni galeriji Ljubljana odprli razstavo Zore Stančič, pomembne ustvarjalke v polju grafike, risbe in slikarstva, ki že več desetletij ustvarja v slovenskem prostoru. Na ogled bodo njena pomembnejša dela, ki so nastala v zadnjih štirih desetletjih, s poudarkom na razvoju in strukturi grafike kot medija, ki je v našem prostoru vedno pomenil močno in tudi mednarodno odmevno ustvarjalno področje. Opus Zore Stančič bo prvič v tako velikem obsegu predstavljen slovenski javnosti v obliki prostorskih instalacij, narejenih posebej za Mestno galerijo Ljubljana.

Konec oktobra bo sledilo odprtje razstave Staneta Jagodiča, mojstra satire in likovnega raziskovanja od grafike in risbe do fotomontaže in x-ray arta. Gre za ustanovnega in dolgoletnega člana zgodovinsko pomembne mednarodne skupine Grupa Junij in istoimenske zbirke. Njegovi dosežki so bili v slovenskem umetniškem sistemu pogosto prezrti, a so danes še posebej aktualni, saj naslavljajo pomembne družbene teme, od ekologije do antimilitarizma. Jagodič sodi med najpomembnejše slovenske umetnike na področju družbeno angažirane umetnosti. Razstava bo zajela njegovo ustvarjalno obdobje od 70. let minulega stoletja in bo ponudila novo branje umetnikovega prispevka k slovenski sodobni umetnosti.

Sorodna novica Umetniška vodja 36. grafičnega bienala Ljubljana bo Chus Martinez

V letu 2025 bo Mestna galerija Ljubljana kot koproducent gostila tudi Mednarodni grafični bienale. Specifičen prostor galerije je namreč navdušil kuratorico bienala Chus Martinez, ki bo del bienala umestila v prostore te galerije.

Galerija Vžigalica
Program razstav v Galeriji Vžigalica v prihodnjem letu bodo zagnali februarja z dokumentarno-umetniškim multimedijskim projektom Dolina, v katerem fotografinja Manca Juvan raziskuje vpliv industrijskega onesnaževanja v srednji Soški dolini ter njegove posledice za lokalno prebivalstvo v širšem kontekstu vsakdanjega življenja in lepot narave.

V začetku aprila bo sledilo odprtje razstave Ljubezen ne plačuje najemnine Keiko Miyazaki, v Celju živeče multimedijske umetnice. V projektu izhaja iz travmatične pozicije ljubezni, ki v zahtevah sodobne družbe razpolaga s skopo odmerjenim časom. Za konec leta pripravljajo retrospektivni pogled v bogato, več kot šest desetletij trajajočo kariero, priznanega japonskega umetnika Yoshia Nakajime. Gre za enega prvih umetnikov, delujočih na področju performansa in happeningov iz legendarne tokijske avantgardne scene 60. let minulega stoletja.

Osrednjo razstavo festivala Svetlobna gverila bo v drugi polovici maja zaznamovala tema Mutacije. Posebej za razstavo v galeriji bodo svoje svetlobne instalacije ustvarili Annti Kulmala, Ida Hiršenfelder, Nika Erjavec, ::vtol:: in Laura Adel.

Jeseni pa bodo v Galeriji Vžigalica v sodelovanju z Muzejem sodobne umetnosti Črna gora pripravili prenos razstave sodobne angažirane črnogorske umetnosti z naslovom Žive slike, ki bo ponudila vpogled v kompleksnost družbenih in političnih vprašanj Črne gore ter občinstvo povabila k razmisleku in sodelovanju.

Sorodna novica Prešernova nagrajenca sta kiparka Dragica Čadež ter režiser in performer Dragan Živadinov

Bežigrajska galerija 1 in 2
Bežigrajski galeriji vse od leta 1980 pripravljata tradicionalno razstavo Od skice do lutke, ki bo v letu 2025 predstavila prostorsko manjše predstave za otroke. V Bežigrajski galeriji 1 bodo med drugim pripravili še razstavo grafik Mihe Eriča ter razstavo slik in videov Milana Goloba.

V Bežigrajski galeriji 2 pa ob videofestivalu Narave med drugim napovedujejo razstavo Prešernove nagrajenke za leto 2025 Dragice Čadež, pregledno razstavo akademskega slikarja Jožeta Marinča ob petdesetletnici njegovega ustvarjanja. Na ogled bo tudi pregledna razstava slik predstavnika skupine OHO Andraža Šalamuna, enega od osrednjih slovenskih umetnikov, filozofa in slikarja.