BIO, ki že v prejšnji izdaji ni bil več le tradicionalna razstava predmetov industrijskega oblikovanja, je letos stopil še korak dlje in postal okvir za nove pristope v oblikovanju. Kustosinji Angela Rui in Maja Vardjan sta izbrali sedem skupin, ki so raziskovale Slovenijo – in tako bo razstava letošnje izvedbe na ogled v Ljubljani in v še šestih krajih.

Razstave in instalacije bodo tako razen v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) na ogled še na dveh koncih v Ljubljani ter v Grosupljem, Kočevju, Kobaridu, Lendavi, Trbovljah in Piranu oziroma v njihovi okolici.

Prvi oblikovalski bienale na evropskih tleh
Bienale industrijskega oblikovanja, ki je bil ustanovljen leta 1963 kot prvi oblikovalski bienale v Evropi, je bil od svojega nastanka priča mnogim spremembam. Leta 2011 je bil preimenovan v Bienale oblikovanja, BIO 23 leta 2012 je bil prvi kurirani bienale, BIO 24 leta 2014 pa je bil zasnovan kot šestmesečni proces sodelovanja, katerega rezultati so bili predstavljeni na razstavi v MAU.

Mesto je sicer še vedno model, v okviru katerega poteka razprava o sodobni družbi, saj se število ljudi v mestnih središčih povečuje, vendar pa najnovejši podatki nakazujejo pomemben premik. Opredeliti ga je mogoče kot nov pojav: izobraženi in emancipirani mladi, ki so odraščali v urbaniziranem modelu, prenašajo svoje vrednote v druge, anonimne okvire, pravita kustosinji Angela Rui in Maja Vardjan.

Bogatost raznolikosti slovenske krajine
Sedem multidisciplinarnih skupin, ki jih vodijo mednarodni gostujoči oblikovalci v dialogu s sedmimi slovenskimi strokovnjaki, sta kustosinji zato napotili v gozdove, kraško podzemlje, rudarske revirje, na panonske ravnice, na obalo in v slovenske Alpe. Vsako razstavišče je postalo prostor razprave za teoretična razmišljanja, povezana z oblikovanjem. Kot sta zapisali, so tovrstni ekspedicijski projekti vaja za vnovični premislek - ne samo pokrajine, ampak tudi oblikovalske discipline.

Tako so na sedmih razstaviščih nastale instalacije, za katere kustosinji upata, da bodo stale dlje časa. In če je bil njihov namen vzpostavitev dialoga s prostorom, vključno z občinami, institucijami in prebivalci, pa muzej predstavlja stanje tega specifičnega trenutka v času in njegovo nujnost. Kot pravi direktor MAA Matevž Čelik, poskušajo projekti, zasnovani in predstavljeni na bienalu, prepoznati možnosti v krajih, ki so le korak od prestolnice, a so zunaj žarišč aktualnih razprav o prihodnosti.

Sedmero epizod za BIO 25
Epizoda Sprostitev podzemlja je postavljena v podzemni svet Županove jame pri Grosupljem, Zavzetje gozdov v Rožni studenec pri Kočevju na rob divjega pragozda, Po utopiji pa se odziva na kmalu zaprto rudniško infrastrukturo v Trbovljah. Epizoda Čisto novo sobivanje raziskuje propad modernizma v urbanem kontekstu Ljubljane, v okolici vasi Genterovci v bližini Lendave se bo odvijal Nov zagon podeželja. Vse skupaj pa zaokrožujeta skupini Prožnost preteklosti na alpskem območju pri Kobaridu in Novi heroji, ki raziskujeta migrantstvo z uporabo bližine morja na slovenski obali med Piranom in Portorožem.

BIO 25, ki traja do nedelje, ponuja vodene oglede posamičnih razstavišč in razstave v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, v MAU je organizirano tudi četrtkovo uradno odprtje ob 20. uri.