Tega predstavljajo v Galeriji Lek v Ljubljani, kjer bodo Jazbarjeva platna na ogled do 2. marca. Gre za njegov osrednji slikarski cikel, ki ga že desetletja dopolnjuje z novimi deli, ta pa so kljub spreminjajočemu se koloritu od bolj umirjenimi rjavkastih tonov do žarečih vijoličnih, rožnatih in modrih poznejših let vselej zavezana njegovemu spoštljivemu opazovanju primorske okolice. To so likovni pokloni tako pokrajini s hriboma Čavnom in Kucljem v ozadju kot tudi arhitekturi mest, kot so Ajdovščina, Vipava in Vipavski Križ.

Ob prvotno bolj zadržanih barv, ki so izhajale še iz njegove realistične faze po končanem študiju, je z odmikom od realizma prišla tudi osvežena paleta drznejših tonov. Poudarjena barvitost in kompozicijska razigranost gotovo izvirata iz slikarjevega primorskega temperamenta, morda je njegova posledica tudi dejstvo, da je umetnik v končni fazi nagonsko prestopil prag čiste abstrakcije, piše ob razstavi umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov.

Temeljne barve resničnosti
V rodni pokrajini Jazbarja nagovarjata predvsem njena slikovitost in vizualno bogastvo - "očarljive vedute starih mest, razgibani ritmi ožjih krajinskih izrezov, tipično rastlinje". Kot opozori Premrov, naslikane pokrajine seveda niso portretne, "niso zgolj odslikava opazovanega, v naravi doživetega. Večina slik nastane v ateljeju, kjer izpod umetnikovih rok pridejo na vrsto poenostavitve in abstrahiranje nepotrebnih podrobnosti. Kar je odveč, postopoma izgine s podobe, ostane le bistveno. Rdeča, modra, vijoličasta in črna so nepogrešljive barve Jazbarjevih slik." Barve, ki so temelji njegovega likovnega izrazoslovja in simbolike, sam opisuje takole: "Rdeča je barva ljubezni, črna barva žalosti, modra modrosti, vijoličasta pa mi pomeni skrivnost."

V njegovih platnih je prepoznati nenehno prehajanje resničnih oblik v izmišljene forme, ki jih je po svoje pregnetla domišljija. To so podobe domače pokrajine, a tudi podobe resničnosti, ki mu ponuja neizčrpen vir, iz katerega lahko nenehno zajema. In kot sklene Premrov: "Šele potem se v njem sprostijo potrebne ustvarjalne energije, ki videno v naravi pregnetejo z domišljijo in mu dajo novo in nenavadno podobo."

Brane Jazbar se je rodil leta 1947 v Malih Žabljah na Vipavskem. Po šolanju na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je vpisal študij na Pedagoški akademiji v Mariboru in ga uspešno končal. Po končani akademiji se je zaposlil na Osnovni šoli Vipava, pozneje pa je likovni pouk poučeval na ajdovski gimnaziji. Vzporedno s pedagoškim delom se je poleg slikarstva ukvarjal še s športom, z rokometom. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, oblikovanjem, kaligrafijo in fotografijo. Živi in ustvarja v Ajdovščini.