Pod naslovom Slovenstvo, Ivan Cankar in Janez Boljka bo na Bregu 22 v Ljubljani jutri na ogled izbor kiparskih, slikarskih in grafičnih del iz zapuščine Janeza Boljke, ki jih je navdihnil Ivan Cankar.

Tematski izbor Cankarjevega lika je Boljka prvič razstavil v ljubljanski Mali galeriji leta 1969, po 1974 pa svojega bogatega opusa na to temo ni več razstavljal. Od srede šestdesetih do srede sedemdesetih let preteklega stoletja se je sicer intenzivno ukvarjal tudi s slikarstvom in grafiko ter sodeloval na dveh javnih natečajih za spomenik Cankarju.

Dela za razstavo je izbral Aleksander Bassin, dolgoletni kritiški spremljevalec in ta čas ključni poznavalec Boljkovega opusa. Razstavni projekt povzema naslov po poglavju iz obsežne Boljkove monografije (Mladinska knjiga, 1987), v kateri je poseben esej prispeval tudi pesnik Tone Pavček, v njem pa je med drugim razglabljal o kritiški vlogi pisatelja Ivana Cankarja pri oblikovanju odnosa do slovenstva.

Razstavni katalog vključuje ponatis omenjenega Pavčkovega eseja, Bassin pa je prispeval kritiško analizo Boljkovega tematskega ustvarjalnega opusa.

Janez Boljka se je rodil leta 1931 v Subotici. Po drugi svetovni vojni se je s starši preselil v Ljubljano. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1956. Leta 1959 je pri prof. Karlu Putrihu končal še podiplomski specialistični študij kiparstva, leta 1961 pa pri prof. Riku Debenjaku specialko za grafiko.

Od leta 1959 je svoja dela predstavljal na vrsti samostojnih in skupinskih razstav. V Ljubljani so med njegovimi najbolj znanimi deli Jakopičev doprsni kip ter reliefi Alojza Gradnika, Jožefa Petkovška in Ivana Cankarja.

Leta 1966 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1988 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Umrl je leta 2013 star 82 let.

Stalna razstava njegovih del je od leta 1994 na ogled v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Postavitev, ki jo lahko v DLUL lahko ujamete do 6. maja, je v počastitev Cankarjevega leta pripravilo društvo Visart.