prav gotovo spadajo slike, ki jih je v 16. stoletju naslikal Giuseppe Arcimboldo. Mojstrstvo italijanskega umetnika zato predstavljajo v Muzeju lepih umetnosti v Bilbau.

Pod naslovom Arcimboldo : Flori in Pomlad v muzeju postavljajo na ogled vsega skupaj 14 slik, ki predstavljajo znamenite Arcimboldove mojstrovine, ob teh pa tudi dela in gradivo, ki osvetljuje kontekst, v katerem so ta neobičajna dela nastala.

Giuseppe Arcimboldo (1526 ali 1527–1593), milanski umetnik, ki je leta 1562 postal dvorni slikar na dvoru Ferdinanda I. v Hamburgu, si je personifikacije letnih časov zamislil kot hibride, sestavljene iz drobcenih atributov, kakršne so bujne cvetlice in zelenje v primeru pomladi, ali pa sočnega sadja in pšenice, kadar je na sliki poletje. A niso bile le figure letnih časov tiste, ki jih je sestavljal iz drobnih vejic, zelenjave, posušenega listja ali drugih značilnih elementov, ampak je s podobnim pristopom slikal tudi podobe pravnika in knjižničarja, pa tudi cesarja Rudolfa II.

Dve Flori in ena Pomlad
Kot naslov razstave pove, v Bilbau v središče postavljajo prav cvetlične personifikacije, njegove Flore in pa upodobitev pomladi. Iz zasebnih zbirk so za to priložnost posodili Floro iz leta 1589 in Floro meretrix iz okoli 1590, o katerih je prvič pisal direktor madridskega muzeja Prado Miguel Falomir, tudi avtor osrednjega besedila razstavnega kataloga. Ob obe Flori so postavili Pomlad iz leta 1563, ki ga sicer hranijo v Muzeju akademije lepih umetnosti San Fernando v Madridu in pa sočasni kopiji Jeseni in Zime iz zbirke Vojvodinje iz Cardone, ki pripovedujejo o priljubljenosti Arcimboldovih glav v tistem času.

Pomlad je del cikla štirih letnih časov, ki je nastal kot poklon in ponazoritev moči cesarske dinastije. Leta 1563 jih je skupaj s štirimi elementi svečano predstavil cesarju Maksimilijanu II. Flori sta nastali ločeno, in sicer po naročilu Rudolfa II., in ju lahko torej povezujemo z njegovim slavnim portretom v podobi boga Vertumnusa (1591, danes v gradu Skokloster na Švedskem).

Med najimenitnejšimi naročniki
Poleg Arcimboldovih del zgodovinske okoliščine njegovih slik ponazarjajo portreti umetnikovih najpomembnejših naročnikov in mecenov, od cesarja Maksimilijana II., ki ga je leta 1550 naslikal Anthonis Mor (danes v Pradu), Rudolfa II. (1567) in nadvojvode Ernesta Avstrijskega (1568), ki ju je naslikal Alonso Sánchez Coello (obe sliki prihajata iz kraljeve zbirke v Londonu). Upodobitve monarhov, ki so v svoje zbirke vključili Arcimboldova dela, zaokroža še Morov portret Filipa II., ki ga hranijo prav v Bilbau.

Cvetoče rožice na slikah 16. stoletja
Del razstave se posveča sočasnim umetniškim in botaničnim razpravam, ki ponazorijo Arcimboldovo znanstveno vedenje, pa tudi prve komentarje njegovih slikarskih inovacij - leta 1590 je denimo o njem pisal slikar in pisatelj Gian Paolo Lomazzo.

Iz svoje zbirke je muzej na razstavo vključil še pet del, ki se tako ali drugače dotikajo (tudi) cvetlične tematike: Marijo z detetom, angeli in donatorsko družino slikarja Berthomeuja Barója, Sveto družino Jana Gossaerta - Mabusa, Vazo s tulipani Andriesa Danielsa in Fransa Franckena ml., Košaro s cvetjem Juana de Arellana in Cvetlično girlando Abrahama Mignona. Razstava bo odprta do 5. februarja.