Prav začasnost, naključnost in nepredvidljivost pa so teme, ki zanimajo umetnika. Vrabič se namreč poslužuje hitro minljivih in naključnih podob ter vsebin s televizije, interneta, iz časopisov, računalniških iger, ulične umetnosti, otroške risbe, izložbenih oken, grafičnega oblikovanja in glasbe. Tako nastajajo eklektična dela, v katerih se likovno izmenjuje s pripovednim.

Platni Velika slika in Čudna noč kažeta Vrabičev poskus, da bi razbil konceptualno slikarsko zasnovo in poiskal prvinsko likovni izraz. Avtor sproščeno niza nepovezane prizore, kakor mu narekuje trenutni vzgib. Med podobe se mešajo zapisi besed, ki so prav tako posledica slikarjevih trenutnih asociacij.

Razstavljene risbe imajo bolj formalno zasnovo. Sledijo pravilu enakomernega nizanja grafičnih znakov - pisave. Na ta način nastajajo posebne "napisane risbe". Zanje je značilen minimalizem likovnih elementov, zato pa že najmanjša sprememba v enakomernem rastru črk, kot je povečan pritisk pisala, iz besedila izlušči podobo obraza.

Pri delu z naslovom Copy Paste gre za zapisovanje obeh besed, vse dokler zaradi številnih ponovitev ne usahne intenzivnost črne barve. Risba Pogled na leto 2005 pa z zapisovanjem istega računalniškega ukaza kopiraj-prilepi duhovito ponazori banalnost vsakodnevne rutine.

"Popolni" House?
Neposredno na steno izrisana podoba glavnega junaka televizijske nadaljevanke Zdravnikova vest, naslovljena There's an Emptiness in Perfection, pa nadaljuje razmislek o tanki meji med resničnostjo in fikcijo in o naravi dojemanja medijskih ikon. Risba na razstavni steni torej starejša dela komentira in vsebinsko poveže, je ob razstavi zapisala Ivančič Fajfarjeva.