Vojaka, ki sta nekoč v druščini preostalih bojevnikov varovala mavzolej kitajskega cesarja, bosta osrednja eksponata razstave, ki jo bodo 6. februarja odprli v Muzeju uporabnih umetnosti v Budimpešti. Gre za razstavo Zakladi starodavne Kitajske, ki bo do 19. aprila združila več kot 150 razstavnih predmetov. Ti pripadajo času od prazgodovine do 18. stoletja, razstava pa bo popeljala od budistične umetnosti do mojstrovin iz porcelana.
Poglavitni del eksponatov prihaja iz Zgodovinskega muzeja Šansi, Mestnega muzeja Nanking in Muzeja Čengde. Prvega bojevnika terakotne armade, ki je v 3. stoletju pr. n. št. v onostranstvo pospremila kitajskega cesarja Čin Ši Huangdija, so pred nekaj dnevi že pripeljali v Budimpešto. Klečečemu vojaku, ki je nekoč verjetno držal lesen meč, se bo pridružila še figura stoječega bojevnika.

Niti dva vojščaka nista enaka
Na izjemno arheološko najdbo sta leta 1974 naključno naletela kitajska kmeta. Armada, ki je zapisana na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, sodi med najlepše primere množične proizvodnje v zgodovini umetnosti. Glineno vojaško množico za zaščito Činovega mavzoleja naj bi izdelalo več kot tisoč mož, med temi zaporniki in vojni umetniki. Izdelava obrazov, ki jih zaznamuje neverjetna individualizacija - niti dva do zdaj odkrita vojščaka nista enaka -, pa je bila zaupana umetnikom. Prvotno so bili polikromirani, vendar pa je obarvanost ohranjena le v drobnih sledeh. Poleg armade so ob poslednjem cesarjevem počivališču našli tudi glinene kipe glasbenikov, gledališčnikov, pisarjev, dvigovalcev uteži, pa tudi ptice iz brona.

Glineno spremstvo ustanovitelja Kitajskega cesarstva
Množica kipov je bila izdelana z modeli in znanjem, ki so ga pridobili z gradnjo ogrevalnih in vodovodnih napeljav v kraljevih palačah. Čin Ši Huangdi (259-210 pr. n. št.) sodi med najvidnejše vodje v svetovni zgodovini. Leta 222 pr. n. št. mu je uspelo povezati dolgoletne sovražnice in zgraditi enotno, čeprav togo urejeno cesarstvo. Zgodovina si ga je tako zapomnila kot očeta zamisli o Kitajski, najstarejši še vedno živi politični tvorbi, pa tudi po njegovi vlogi pri razširjanju pisave in uvedbi uradništva. Cesarjeva osebnost je v poznejših stoletjih dosegla že mitološke razsežnosti, in je pogosto priljubljen protagonist številnih igranih in animiranih filmov. Na Madžarskem so bili terakotni vojščaki nazadnje razstavljeni v Nacionalnem muzeju leta 1987.